Moral bi biti dan, namenjen božičnim voščilom, a papež Frančišek je predpraznično vzdušje izkoristil za doslej najhujšo kritiko po njegovem prepričanju »hudo bolne« rimske kurije. V veliki dvorani Clementina v Apostolski palači je reformni papež zbranim kardinalom in škofom, ki sestavljajo jedro vatikanske »vlade«, predstavil »katalog« bolezni in patologij, ki razsajajo za debelimi zidovi vatikanskih palač. Papež je zbranim prelatom naštel 15 »bolezni«, jim ob tem vse tudi razložil ter jim pri tem svetoval, naj ta dejstva upoštevajo, ko bodo pred božičem odšli k spovedi.
Novo domovanje kardinala Bertoneja
V zadnjih mesecih veliko prahu dviga milijonsko domovanje nekdanjega glavnega vatikanskega tajnika (zunanjega ministra, op. p.), kardinala Tarcisia Bertoneja. Slednji si je namreč svojo novo, kar 700 kvadratnih metrov veliko luksuzno stanovanje uredil na vrhu ene izmed vatikanskih palač. Zaradi tega si je nakopal ostre kritike javnosti in tudi papeža Frančiška, ki vse od svoje izvolitve živi v domu svete Marte, v stanovanju, velikem približno 70 kvadratnih metrov.
Po besedah papeža je Vatikan prepojen z »eksistencialno shizofrenijo«, »socialnim ekshibicionizmom«, »duhovno alzheimerjevo boleznijo« in željo po oblasti, ki so pripeljali do »razglašenega orkestra«. Ob tem je Frančišek opozoril pred pohlepom, egoizmom in ljudmi, ki mislijo, da so nesmrtni. »Kurija, ki ni sposobna kritičnega mišljenja, ki se ni sposobna prilagajati času, je kot telo brez duha,« je bil oster Frančišek in ob tem spomnil, da bi obisk pokopališča marsikomu pomagal do spoznanja, da nihče ni nesmrten, imun in nepogrešljiv.
Obsodil je združevanje prelatov v »neke vrste zaprto družbo«, kjer je pripadnost slednji pomembnejša od pripadnosti Kristusu in Cerkvi in kopičenja prekomernega bogastva določenih prelatov, in pri tem s prstom pokazal na upokojenega kardinala Tarcisia Bertoneja. Slednji je namreč zadnjih nekaj mesecev pod topovskim napadom medijev in javnosti, potem ko je prišlo v javnost, da si na vrhu ene izmed vatikanskih palač ureja novo domovanje, vredno skoraj milijon evrov. »Spominjam se zgodbe mladega jezuita, kateremu je medtem, ko je na tovornjak zlagal vse svoje imetje, od knjig do kovčkov, starejši jezuit dejal: In to naj bi bila lahka konjenica Cerkve?« je ob tem dejal Frančišek.
Ampak poleg imetja je tukaj tudi problem moči, in moč je po Frančiškovem prepričanju bolezen, za katero zbolevajo eksibicionistični prelati, ki so sposobni blatiti, omadeževati in diskreditirati svoje sobrate v medijih, samo da bi se pokazali sposobnejše, čeprav to niso. »Bodimo pozorni na terorizem govoric,« je poprosil zbrane prelate, saj nič ne zaboli tako kot laž.
Frančišek je včeraj še enkrat pokazal svojo neumorno željo po reformaciji Cerkve.
»Pred časom sem nekje prebral, da so duhovniki kot letala, saj o njih beremo samo, kadar pride do nesreče, čeprav jih leti na tisoče. Veliko ljudi jih kritizira, a le malokdo se ob tem obrne k Jezusu in moli za te nesrečne duše. Gre za zelo simpatičen stavek, in tudi zelo resničen, ker na zelo dober način prikazuje delikatnost našega duhovniškega poklica in koliko škode lahko naredi en sam duhovnik, ki se oddalji od našega očeta Jezusa Kristusa,« je zbranim še dejal papež.
Kasneje se je ustavil še na pogovoru z zaposlenimi v Vatikanu in jih ob tem prosil odpuščanja za vse grehe, ki jih je v preteklih letih storila tako Cerkev kot on sam, ker teh grehov in škandalov, ki so zelo boleli, ni uspel preprečiti. Papež je tako še enkrat pokazal veliko čuta in odgovornosti. Ni se odmaknil od problemov, ampak se proti težavam, ki pestijo Cerkev, aktivno bori in pri tem sprejema tudi del odgovornosti za grehe preteklosti, česar do zdaj ni storil še noben papež. Frančišek je s tem znova pokazal svojo neumorno željo po reformaciji Cerkve, da bi jo tako približali potrebam vernikov. S svojimi zadnjimi dejanji pa je tudi uspel utišati kritike, ki so ga pred časom označile za »latinskoameriškega marsovca«, ki ne pozna realnosti in delovanja rimske kurije.
