Pogajalci na podnebni konferenci v Limi so davi dosegli dogovor o formatu za zaveze posameznih držav glede zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov. Sklepni dokument vladam nalaga, da do marca 2015 predložijo nacionalne načrte za zmanjšanje izpustov.
A okoljevarstvene organizacije z dogovorom niso zadovoljne in opozarjajo, da je nepopustljivost držav ogrozila cilje celovitega sporazuma o boju proti podnebnim spremembam.
Pri Svetovnem skladu za naravo (WWF) so ocenili, da vladam ni uspelo določiti jasnih načrtov za zmanjšanje izpustov do leta 2020. Spor med interesi razvitih držav in držav v razvoju se je končal kot "razvodenel načrt z malo znanstvene tehtnosti", je dejala podnebna strokovnjakinja pri WWF Samantha Smith.
Podnebni strokovnjak pri organizaciji Oxfam Jan Kowalzig je menil, da dogovor sicer vodi do sporazuma o podnebnih spremembah, ki naj bi bil sprejet konec prihodnjega leta v Parizu, a da so sprejeti sklepi zelo šibki.
Pri Zvezi zaskrbljenih znanstvenikov s sedežem v ZDA so prav tako menili, da predstavlja rezultat podnebne konference v Limi zgolj minimum za nadaljevanje pogajanj do dokončnega podnebnega sporazuma v Parizu prihodnje leto.
Nevladne organizacije in države v razvoju so upale, da bo dogovor prisilil razvite države, da bodo v svoje zaveze vključile informacije glede uresničitve zmanjšanja izpustov, kot tudi glede finančne pomoči. Namesto tega je v sklepnem dokumentu zapisano zgolj, da države "lahko" sporočijo informacije.
Omejen napredek, dosežen v Peruju, zlasti v zvezi z določili o finančni pomoči revnim državam, s katero bi se te lahko prilagodile na podnebne spremembe ali nadomestile škodo, nastalo po ekstremnih vremenskih pojavih, je velik manko, so ocenili tudi pri Mreži za podnebno akcijo (CAN).
Pogajalci v sprejeti dokument namreč niso vključili zahtev držav v razvoju glede odškodnin za škodo, nastalo zaradi podnebnih sprememb, kot je denimo tajfun ali dvigovanje morske gladine.
Udeleženci podnebne konference v Limi so dogovor dosegli ob koncu 13-dnevne konference, na kateri je sodelovala tudi Slovenija. Pogajanja so se zavlekla, saj razvite države in države v razvoju niso mogle doseči dogovora o vprašanju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, ki ga zaznamuje več let trajajoč spor glede prevzemanja odgovornosti za izpuste.
Doseženi dogovor je danes pozdravila Evropska komisija, ki ga je označila kot "korak naprej" na poti do globalnega podnebnega sporazuma, ki naj bi bil dosežen v Parizu. V Bruslju so ob tem izpostavili, da dogovor zahteva od vseh držav, da opredelijo predlagane cilje za zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov "na jasen, transparenten in razumljiv način".
