Poslanci Zelenih in Levice so se za ustavno obtožbo proti vladi kanclerke Angele Merkel odločili, ker vlada po njihovem zavira preiskavo vohunske afere, ki so jo sprožila razkritja o spornem delovanju ameriške agencije za nacionalno varnost NSA po svetu. Obtožba na 71 straneh se nanaša tudi na posebno komisijo bundestaga, ki preiskuje razkritja nekdanjega sodelavca NSA Snowdna.
Glavni očitek v obtožbi je, da vlada krši 44. člen nemške ustave, v skladu s katerim bi morala v primeru, ko bundestag oblikuje preiskovalno komisijo, tej komisiji nuditi vso "pravno in uradno pomoč". V opoziciji pod tem med drugim razumejo, da bi morala vlada narediti vse, da omogoči zaslišanje Snowdna na komisiji, česar pa ni storila. "Očitno je, da zvezna vlada ne želi izpolniti svoje dolžnosti," so zapisali tožniki.
Po njihovem je Snowden v razčiščevanju globalne vohunske afere ključna priča, zvezna vlada pa zavrača njegov prihod v Nemčijo, kjer bi ga lahko zaslišali - med drugim z argumentoma, da mu ne more zagotoviti varnega bivanja ter da bi imel njegov prihod hude posledice za odnose z ZDA, saj je v svoji domovini obtožen vohunjenja in kraje državnih skrivnosti.
Žvižgač, ki po begu iz ZDA sedaj živi v Moskvi, je dal preko svojega odvetnika že lani dal jasno vedeti, da to, da bi ga nemški poslanci zaslišali v tujini ali po video povezavi, zanj ne pride v poštev. Edina opcija je torej njegov prihod v Nemčijo, a v tem primeru Snowden terja zagotovila, da mu tam ne bo odvzeta prostost.
Odnosi med ZDA in Nemčijo so se zaradi Snowdnovih razkritij o prisluškovalnih dejavnostih NSA po svetu, tudi na nemških tleh, pred časom občutno skrhali. Najbolj je odmevalo razkritje, da so Američani prisluškovali celo mobilnemu telefonu Merklove. V Nemčiji so zaradi razkritij lani sprožili več preiskav, tudi parlamentarno, a kakšnih konkretnih posledic zaenkrat ni bilo.
