Tako demokrati kot tudi republikanci v odboru za mednarodne odnose so bili nezadovoljni, da Obama preko Kerryja šele sedaj zahteva vojna pooblastila.
Obama je septembra sprožil vojno proti IS z zračnimi napadi, poleg tega pa je odobril napotitev 3100 vojaških svetovalcev v Irak. Administracija trdi, da je Obama to storil na podlagi vojnih pooblastil, ki jih je za boj proti terorizmu po 11. septembru 2001 dobil njegov predhodnik George Bush.
Pravna mnenja o tem so deljena in Kerry je prvi državni uradnik, ki je javno in odkrito z nekaj podrobnostmi priznal, da bi bila nova vojna pooblastila morda potrebna. Kongres je edini, ki lahko v ZDA napove vojno, vendar pa so se predsedniki doslej pogosto odločali za samostojna vojaška posredovanja brez tega.
Republikanec John McCain je dejal, da gre za šarado, saj Obami potrdil zanesljivo ne bodo potrdili pred januarjem, ko bodo imeli večino v senatu republikanci.
McCain je Obamo pozval, naj do januarja v kongres pošlje osnutek in pove, kaj bi rad. Kerry je povedal, naj kongres ne omeji pooblastila za posredovanje proti IS le na Irak in Sirijo, ker bi to IS poslalo sporočilo, da so drugje na varnem. Republikanec iz Kentuckyja Rand Paul mu je odvrnil, da tega ne bo nikoli potrdil, ker ne morejo na Bližnji vzhod poslati sporočila, da lahko kadarkoli bombardirajo kjerkoli.
Kerry je zagotovil, da Obama ne namerava poslati v boj ameriške vojske, vendar pa poziva kongres, naj mu to za vsak primer vseeno odobri.
Posredovanje proti IS bo dolgotrajno, zato administracija prav tako ne želi časovne omejitve oziroma želi možnost podaljšanja veljave pooblastil.
Predsednik odbora demokrat iz New Jerseyja Robert Menendez predlaga potrditev pooblastil za tri leta, obenem pa naj administracija prizna, da tista Busheva pooblastila ne veljajo več. Kerry se je strinjal. Odbor za mednarodne odnose naj bi o pooblastilih glasoval še ta teden, vendar pa morajo potem še pred celoten senat in opraviti podobno vajo v predstavniškem domu. To pa se do januarja prihodnjega leta ne bo zgodilo.
