Cilj Sarkozyja, ki je po petletnem mandatu na volitvah leta 2012 moral priznati premoč kandidatu socialistov Francoisu Hollandu, je vnovič postaviti pokonci in prenoviti opozicijsko UMP. Tej so finančni škandali in notranje intrige prizadeli precejšnjo škodo in trenutno obstaja brez jasno začrtanega programa.
Vzdušje pred volitvami novega predsednika UMP ni posebej napeto - zmaga 59-letnega Sarkozyja velja za gotovo. K temu v določeni meri prispeva tudi dejstvo, da noben od nasprotnikov ni politik njegovega kalibra, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Za položaj se potegujeta še eden njegovih nekdanjih ministrov Bruno Le Maire, vzhajajoča zvezda mlade generacije stranke, in Herve Mariton, poslanec, ki mu je uspelo nekaj pozornosti pridobiti predvsem z nasprotovanjem porokam istospolnih parov.
Bolj vprašljivo je, ali bo Sarkozyju na elektronskih volitvah uspelo osvojiti zadostno podporo, da bo lahko dejansko deloval kot zastavonoša desnega tabora. Od izida je odvisna tudi njegova popotnica v prizadevanjih za predsedniško kandidaturo stranke na volitvah leta 2017.
Ko je Sarkozy na čelo UMP stopil leta 2004, mu je to omogočila 85-odstotna podpora članov, kar je bila izjemna odskočna deska za njegovo kandidaturo na predsedniških volitvah tri leta kasneje. Takrat mu je tudi uspelo priti v Elizejsko palačo.
Vodja njegove kampanje Frederic Pechenard si je za cilj tokrat postavil 70-odstotno podporo. Če bo dobil manj kot 60 odstotkov, bo po mnenju Frederica Dabija z inštituta za javnomnenjske raziskave Ifop to za Sarkozyja Pirova zmaga.
Nižja podpora bi najbolj ustrezala izidom anket, ki kažejo, da francoska javnost Sarkozyju ni pretirano naklonjena. Glede na nedavno raziskavo dve tretjini Francozov njegov politični povratek označujeta za zgrešen.
Sarkozy želi med drugim simpatije desnih volivcev pridobiti z bolj konservativnimi stališči glede zakonske zveze istospolnih parov. Prepričan je tudi, da mu pri osvajanju novih političnih zmag ne bodo stale napoti različne afere, v katere je vpleten.
Njegovo ime se pojavlja v šestih sodnih postopkih, za najbolj nevarno zanj pa velja t. i. afera Bygmalion, ki zadeva izstavljanje lažnih računov v okviru predsedniške kampanje leta 2012.
Čeravno se mu obeta vrnitev na čelo UMP, ga znotraj nje čaka nov boj, in sicer za predsedniško kandidaturo na volitvah čez tri leta. Zanjo se namreč borita še dva težkokategorna politika desnice: župan Bordeauxa in nekdanji premier Alain Juppe ter nekdanji premier Francois Fillon.
Za osvojitev kandidature naj bi imel največ možnosti Juppe, ki je glede na ankete vse bolj priljubljen in najprimernejši kandidat desnice na predsedniških volitvah.
Primarne volitve znotraj UMP so toliko pomembnejše, ker zaradi nepriljubljenosti trenutnega predsednika Hollanda levici grozi, da bo na račun voditeljice skrajno desne Nacionalne fronte Marine Le Pen njihov kandidat izpadel že v prvem krogu.
