Srbska študentka Milana Miljušević je 10. novembra odpotovala v Rusijo na kontrolo in novo terapijo, dva dni kasneje pa je začutila bolečine v trebuhu in kmalu zatem izdihnila. Izdalo jo je srce.
Za njeno zdravljenje so zbirali denar s humanitarnimi akcijami.
Še pred poldrugim letom je Milana pridno delala, da je zaslužila za študij na Visoki športni in zdravstveni šoli ter za treninge karateja. Izrastlina na stegnu pa ji je povsem spremenila življenje. Sprva ji ni posvečala posebne pozornosti, ko pa jo je začela ovirati pri hoji, je obiskala zdravnika. Po številnih raziskavah so Milani diagnosticirali redek tumor mehkih tkiv ob stegnenici. Močni cikli kemoterapij niso pomagali, zato so srbski zdravniki predlagali amputacijo noge. Tik pred operacijo se je pojavila možnost zdravljenja brez amputacije – operacija v Istanbulu, ki bi stala najmanj 45.000 evrov.
»Prav nobenega upanja, da bomo zbrali denar, nismo imeli,« je priznala Dragana, Milanina starejša sestra. A s pomočjo dobrih, radodarnih ljudi je Milana vendarle odšla v Istanbul, kjer so jo obsevali ter opravili zahtevno operacijo. Sprva je kazalo, da je bila uspešna, vendar se je bolezen po treh mesecih vrnila. »Na kontrolnem pregledu v Turčiji so se pojavile metastaze na pljučih. Spet so jo operirali, le dva meseca zatem pa se je pojavil tumor na ramenu, opazili so tudi nove metastaze na pljučih in jetrih. Čeprav Milana ni imela več denarja za zdravljenje, so ji turški zdravniki operirali rame, za pljuča pa so predlagali kemoterapijo, ki jo je Milana zavrnila. Menila je, da nima smisla ponovno zbirati denarja za nekaj, kar ni prineslo rešitve. »Odločila se je za presno prehrano, med 42-dnevno dieto, ko je pila samo stisnjen sok, se je njena krvna slika izboljšala, rak pa se ni širil,« pripoveduje Dragana. Novo upanje je prineslo očetovo odkritje akademije alternativnega zdravljenja v Moskvi.
»Moja sestra se je že po tednu dni terapije vrnila domov razposajena in živahna kot že dolgo ne,« se spominja Dragana. Minuli teden je z mamo odpotovala na drugo terapijo, po kateri so ji zdravniki sporočili veselo novico, da so vse metastaze na pljučih izginile. Milana se je domov vrnila presrečna …
Dva dni kasneje sta šli z mamo v cerkev, od koder se je Milana vrnila zelo utrujena. Za hipec je legla, mamo pa je prosila, naj ji zmasira ramena. Med pogovorom je Milana nenadoma rekla: »Stoj!« Zatisnila je oči in se ni več prebudila.
