Časnik The New York Times poroča, da namerava Obama te spremembe uvesti kmalu. Ustavil naj bi deportacije več milijonov ljudi s tem, da bo vladnim agencijam izdal navodila o spremembi prioritet.
Nezakonitih priseljencev, ki so v ZDA že več let, delajo, ne kršijo zakonov, imajo družine in otroke, ki so se rodili v ZDA in so s tem postali državljani, več ne bodo izganjali. Obama jim namerava celo izdati začasna delovna dovoljenja.
Republikanci sicer z Obamo niso sodelovali vse od leta 2009, ko je nastopil prvi mandat in predsednik ne bo veliko izgubil. Obama in njegovi svetovalci vidijo v samovoljnem spreminjanju imigracijskega sistema več koristi, kot pa morebitne škode, če bo predsednik uresničil predvolilno obljubo iz daljnega leta 2008.
Okoli 12.000 imigracijskih agentov se bo posvetilo lovu na kriminalce, teroriste ter zavarovanju južne meje. Izgonu bodo izpostavljeni tudi novi nezakoniti priseljenci.
Obama je sicer kmalu po porazu demokratov na zadnjih volitvah dejal, da ne namerava čakati, vendar pa je republikancem ponudil možnost kompromisa z obljubo, da bo vse ukrepe takoj odpravil, če bo kongres sprejel celovito imigracijsko reformo. Kdaj natančno bo predsednik objavil spremembe, še ni znano. Iz azijske turneje se bo vrnil v nedeljo.
Republikanci sicer z Obamo niso sodelovali vse od leta 2009, ko je nastopil prvi mandat in predsednik ne bo veliko izgubil. Obama in njegovi svetovalci vidijo v samovoljnem spreminjanju imigracijskega sistema več koristi, kot pa morebitne škode, če bo predsednik uresničil predvolilno obljubo iz daljnega leta 2008.
Ameriški senat z demokratsko večino je pred dvema letoma potrdil celovito imigracijsko reformo, ki predvideva dolgo in drago pot do državljanstva večine od okoli 12 milijonov nezakonitih priseljencev. Reforma zagotavlja tudi milijarde dolarjev za trdno zavarovanje južne meje.
Senatni predlog v predstavniškem domu, kjer so imeli večino republikanci, ni bil uvrščen niti na glasovanje. Razlog je strah. Republikance je bilo strah glasovati proti reformi, predvsem tiste, ki se zavedajo, da lahko brez latinskoameriških volivcev pozabijo na vrnitev v Belo hišo. Obenem pa niso mogli glasovati za reformo, ker bi izgubili podporo svoje bele konservativne volilne baze.
Zato so raje potisnili glavo v pesek, čeprav takšna strategija zaradi populacijskih trendov nikakor ni vzdržna. Obama je že leta 2008 obljubil imigracijsko reformo in latinskoameriški volivci so mu predlani oprostili, da je ni sprejel zaradi republikanske opozicije in drugih prioritet, kot sta bili gospodarska kriza in potem zgodovinska polomija z zdravstveno reformo.
Vendar pa so ga skupaj z demokrati opozarjali, da potrpežljivost ni večna. Obama je imel zelo neprijeten predvolilni nastop na špansko govoreči televiziji Univision, kjer mu je voditelj pokazal posnetke revnih priseljencev, ki ga s solznimi očmi prosijo, naj izvede reforme, ustavi deportacije in preneha razbijati družine.
Potrpežljivosti volivcev je bilo konec že na kongresnih volitvah minuli teden, na katerih so demokrati ob rekordno nizki volilni udeležbi doživeli poraz ter izgubili tudi večino v senatu. Obama enostavno mora ukrepati, če želi, da bodo volivci latinskoameriškega izvora leta 2016 prišli na volišča in volili demokrate.
Njegove spremembe sistema lahko naslednji predsednik z izvršnimi ukazi spremeni, zato bodo demokrati lahko šli pred latinskoameriške volivce z jasnim pozivom: "Pridite in volite za nas, sicer bo prišel republikanec, ki bo vrnil čas nazaj". Predsednikovo ukrepanje mu pri republikancih ne more škoditi, saj zavračajo sodelovanje z njim od samega začetka.
Če bodo ankete pokazale, da jim nove blokade proračuna, imenovanja članov kabineta in druga oviranja delovanja zvezne vlade škodijo, bodo našli prostor za kompromis. Obama in njegovi svetovalci zato na svarila iz republikanskega tabora, naj se ne loti spreminjanja imigracijskega sistema, gledajo bolj kot na izraze skrbi, kako bodo ohranili enotnost v lastnih vrstah.
Pripadniki gibanja čajanke so prišli v kongres z jasno platformo nasprotovanja vsemu, česar se bo lotil Obama. Večina kongresnikov na čelu z vodstvom pa še vedno želi ohraniti močno stranko na nacionalni ravni.
