V centru za nadzor te misije v nemškem Darmstadtu je uspešen pristanek sprožil bučno veselje, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Mnogi strokovnjaki današnji zgodovinski podvig primerjajo s pristankom na Luni.
"Smo na kometu," je malo po 17. uri po srednjeevropskem času sporočila ESA, takoj potem ko je iz vesolja dobila potrdilo, da se je vse izteklo po načrtih.
Rosetta bo sedaj še naprej spremljala komet in ga preučevala z 11 instrumenti, ko bo ta skupek ledu in prahu potoval proti Soncu ter se mu prihodnje leto približal na najmanjšo razdaljo.
Zgodovinski pristanek na kometu s premerom nekaj več kot štiri kilometre je sicer potekal več kot 510 milijonov kilometrov stran od Zemlje. Signal o pristanku je zato do Zemlje potoval skoraj pol ure.
Laboratorij Philae v velikosti hladilnika, ki vsebuje deset instrumentov za preučevanje fizičnih in kemičnih lastnosti kometa, je na kometu pristajal sedem ur, potem ko se je dopoldne ločil od Rosette.
Cilj misije je prvo laboratorijsko preučevanje prvobitnih snovi Osončja. Mnogi znanstveniki verjamejo, da so te snovi kometov sodelovale pri nastanku življenja na Zemlji. Glede na to teorijo so kometi pred 4,6 milijarde let zadeli Zemljo ter nanjo prinesli kompleksne organske ogljikove molekule in vodo.
Rosettino misijo, ki je stala kar 1,3 milijarde evrov, so odobrili že davnega leta 1993. Sondo so v vesolje izstrelili leta 2004. V dobrem desetletju je prepotovala več kot 6,5 milijarde kilometrov in se nato avgusta letos utirila v orbito kometa.
Rosetto so sicer poimenovali po kamnu iz Rosette, ki so ga pred več kot 200 leti našli v delti Nila in na katerem so bili napisi v staroegipčanskih hieroglifih in grščini, s pomočjo katerih so razvozlali hieroglife. Philae so poimenovali po obelisku, ki je prav tako pomagal pri dešifriranju hieroglifov.
