Vlada je v okviru ukrepov za povečanje proračunskih prihodkov že napovedala povečanje prispevka za obnovljive vire energije, ukinitev sheme oprostitev za dajatve CO2, povečanje prispevkov za učinkovito rabo energije, trošarine za energetsko intenzivna podjetja v papirni industriji ter trošarine na sladke pijače, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani spomnil predsednik GZS Samo Hribar Milič.
Žal se prepogosto dogaja, da vlade namesto z ukrepi, ki bi spodbudili gospodarsko rast in nova delovna mesta, za reševanje proračunskega primanjkljaja predlagajo nove obremenitve za gospodarstvo, je ugotovil. Tudi vlada Mira Cerarja predvideva dodatne obremenitve gospodarstva, pa čeprav je iz njenih vrst vsak dan slišati, da te ne pridejo v poštev, je bil kritičen.
Na GZS ugotavljajo, da bo vlada z novimi in višjimi dajatvami najbolj škodovala energetsko intenzivnim podjetjem, katerih izvoz predstavlja skoraj 75 odstotkov njihovih prihodkov in imajo skupaj 27.000 zaposlenih. Od teh so štiri panoge že v izgubi, in sicer metalurgija, steklarne, cementarne in proizvajalci brezalkoholnih pijač, medtem ko so papirnice tik na meji izgube, je naštel Hribar Milič.
Jožef Stibilj iz Goriških opekarn je potrdil, da so se jim obremenitve v času krize občutno povečale. Trenutne dajatve iz naslova obnovljivih virov energije, koncesij in raznih nadomestil dosegajo že 15 odstotkov bruto dodane vrednosti podjetja, če bo vlada te dajatve še povečala, se bo ta delež povzpel že do 20 odstotkov, je povedal.
Podobno je vlado pred zviševanjem dajatev posvaril tudi Tomaž Vuk iz Salonita Anhovo. "V krizi smo se obrnili se na tuje trge, z dodatnimi dajatvami pa bomo postali povsem nekonkurenčni," je opozoril.
Proizvajalci pijač se najbolj bojijo uvedbe trošarine na sladkor. "Vsi vemo, da ne gre za bolj zoper debelost pri mladostnikih, pač pa za polnjenje proračuna. Ta denar se nikakor ne bo namenjal za promocijo zdravega življenja," je ugotovil Hribar Milič.
Zaradi obdavčitve sladkorja v pijačah bodo najbolj prizadeti potrošniki, ki so cenovno najbolj občutljivi, je opozorila direktorica Vitala Mestinje Mira Močnik. V družbi s 35 zaposlenimi so izračunali, da bodo nove trošarine pomenile dodatna dva milijona evrov stroškov letno. "Tega denarja nimamo kje vzeti, stroškovno smo se že povsem očistili, za to okolje je to lahko socialna bomba," je opozorila.
V podobni višini so dodatne stroške ocenili tudi v Fructalu, kjer že razmišljajo o selitvi vsaj dela proizvodnje. Direktor družbe Luka Jejčič je povedal, da bi jih ta dajatev pahnila v izgubo, sicer pa se mu zdi diskriminatorna, saj industrija pijač porabi le približno četrtino vsega sladkorja.
Trošarin na sladke pijače ne bo prenesla tudi Dana, katere direktor Marko Hren je pikro ugotovil, da vino, v katerega so bili letos vinarji zaradi slabe letine primorani dodati kar nekaj sladkorja, velja za hrano in s trošarinami ni obremenjeno.
Namesto vedno novih in višjih dajatev gospodarstvo od vlade pričakuje ukrepe, ki bodo poenostavili poslovanje in ga naredili bolj učinkovitega, je povzel Hribar Milič. Ob tem je za zavajajoče označil zatrjevanje vlade, da se bo borila proti sivi ekonomiji. "Zakaj torej ne uvede davčnih blagajn," je vprašal in predlagal, naj se utajene davke preusmeri k plačnikom davkov.
