Novice Svet24

"To je sporočilo še posebej za ljudi v Ukrajini, Siriji, Iraku in številnih drugih regijah našega sveta, kjer so ogrožene ali celo poteptane človekove pravice in svoboščine," je še dodala kanclerka. Po njenih besedah je mogoče porušiti tudi druge zidove - "zidove diktature, nasilja, ideologije, sovraštva". "Sanje se lahko uresničijo. Ni nujno, da stvari ostanejo takšne, kot so," je dodala.

Ob tem se je spomnila vseh žrtev razdeljene Nemčije in številnih neuspešnih poskusov bega čez zid. "Dan svobode je vedno tudi dan spomina na žrtve," je dejala in izpostavila žrtve pregona s strani služb državne varnosti v nekdanji Vzhodni Nemčiji, kjer je po njenih besedah vladal "z ideologijo obsedeni režim".

Zbrane na slovesnosti na Bernauer Strasse - ulici, ki jo je leta 1961 preko noči na polovico presekal zid in kjer so kasneje postavili osrednje spominsko obeležje - je nagovoril tudi berlinski župan Klaus Wowereit. "Priklanjamo se pred žrtvami zidu in številnimi drugimi, ki so kot žrtve komunističnega terorja v Nemški demokratični republiki in državah Vzhodnega bloka morali neizmerno trpeti," je dejal.

Z Merklovo in drugimi uglednimi osebnostmi sta se dopoldne poklonila spominu na žrtve, s tem da sta vtaknila vrtnice med špranje v ostanku nekdanjega zidu. Kanclerka naj bi danes tudi odprla novo stalno razstavo na Bernauer Strasse in se skupaj s predsednikom države Joachimom Gauckom udeležila slovesnosti v Koncertni hiši, kjer bo zbrane nagovoril predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz.

7000 osvetljenih balonov

Množično slavje bo pred Brandenburškimi vrati, kjer bodo zvečer spustili v zrak nekaj manj kot 7000 osvetljenih belih balonov, ki so jih postavili na 15 kilometrih nekdanjega zidu. Na koncertu, ki se ga bodo udeležili tudi nekdanji politični oporečniki.

Gaucku, nekdanjemu pastorju in borcu za človekove pravice v Vzhodni Nemčiji, naj bi se pridružili zadnji sovjetski voditelj Mihail Gorbačov, nekdanji predsednik Poljske in ikona boja proti komunizmu Lech Walesa ter zadnji komunistični premier Madžarske Miklos Nemeth.

Berlinski zid je 28 let veljal za najmogočnejši simbol delitve med Vzhodom in Zahodom. Njegov padec pred četrt stoletja je predstavljal vrhunec v nizu dogodkov leta 1989, ki so razkrili razpoke v železni zavesi in napovedali padec komunizma. V manj kot letu dni je padcu zidu sledila ponovna združitev Nemčije.

V 28 letih obstoja zidu je pri poskusih pobega umrlo najmanj 138 ljudi, več kot 5000 je beg uspel. Najbolj odmeven je bil poskus pobega 18-letnega Petra Fechterja, ki je na očeh javnosti izkrvavel do smrti pod streli vzhodnonemških mejnih policistov.