»Zaradi izbruha ebole, ki se ne umirja, prebivalcem Slovenije odsvetujemo vsa nenujna potovanja v Gvinejo, Liberijo in Sierro Leone.« Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)
Že avgusta so strokovnjaki iz Službe za preprečevanje in obvladovanje bolnišničnih okužb v sodelovanju z ekipo iz Internistične prve pomoči UKC Ljubljana in Splošne medicinske pomoči Zdravstvenega doma Ljubljana zagotovili dodatna zaščitna sredstva in predvideli morebitne potrebe po dodatnem kadru in posteljah.
Čeprav se nam zdi ebola še vedno precej oddaljena, nas ob vsakdanjih novicah lahko že upravičeno skrbi. V ZDA so denimo odkrili nov primer okužbe z ebolo, prvi testi so pokazali, da se je okužila medicinska sestra iz Prezbiterijanske bolnišnice, kjer je skrbela za pred dnevi umrlega Thomasa Duncana.
»Kar se dogaja z ebolo, je huje od vsakega filma, ki sem ga videl. Upam, da bomo smrtonosni virus spravili pod nadzor v treh mesecih.« David Nabarro, odposlanec ZN za ebolo
Zaostrujejo se razmere na mednarodnih letališčih, saj so po zgledu New Yorka in Londona tudi na beograjskem letališču uvedli poostren nadzor nad potniki, ki prihajajo iz držav, najbolj prizadetih z ebolo. Od sobote dalje bodo tam preventivno merili telesno temperaturo, enega od hotelov v bližini letališča pa so pripravili za nujne ukrepe karantene, če bodo potrebni. Za podobne ukrepe so se v soboto odločili na newyorškem letališču JFK, v teh dneh pa bodo sledila še štiri velika letališča v ZDA in londonski letališči Heathrow in Gatwick.
Na Otoku so do zdaj imeli le en primer hemoragične mrzlice, ki se je septembra srečno iztekel s pacientovo ozdravitvijo, a so v Londonu kljub temu z osemurno obsežno vajo pokazali svojo pripravljenost na srečanje z ebolo, vladni predstavniki pa so označili prikaz kot zelo realističen in vaji pripisali velik pomen.
Preteklo soboto so tudi pri nas izvedli obsežno vajo, in sicer je na Gorenjskem strmoglavilo letalo s 52 potniki, pri katerih so zdravniške ekipe prepoznale znake ebole, zato so okužene prepeljali na ljubljansko infekcijsko kliniko. Ob tem so ugotovili, da je imela ekipa težave z zaščitnimi sredstvi – niso imeli dvojnih zaščitnih rokavic, zaščitnih mask in halj. Take pomanjkljivosti so lahko usodne, nam dokazujejo tuji primeri. Ebola ne dopušča najmanjših napak in vsak spodrsljaj je lahko usoden.
»Naša olajševalna okoliščina je, da Slovenija nima neposrednih letalskih povezav z Afriko in da bi za poostren nadzor poskrbeli že na drugih letališčih.« Nacionalni inštitut za javno zdravje
Čeprav v Sloveniji nimamo neposrednih poletov iz afriških držav, bi se vseeno lahko zgodilo, da bi z ebolo okuženi potnik k nam prišel prek mednarodnega letališča Brnik in pristanišča v Kopru, zato so na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) obnovili smernice za ukrepanje v pristanišču v Kopru in na letališču v Ljubljani, kjer so natančno opredeljena navodila glede postopanja s potnikom, ki bi kazal znake okužbe z ebolo. Če bi potnik med letom dobil vročino, glavobol ali bi začel krvaveti in bi prihajal iz območja z izbruhom ebole ali pa se je tam zadrževal v zadnjih treh tednih, imajo letalski prevozniki natančna navodila, katere ukrepe morajo izvesti že na letalu. Navodila naj bi bila znana tudi osebju letala, ki bi obvestilo pristojne letališke službe in prek njih zdravstveno osebje. Znan je tudi protokol, na podlagi katerega bi takšnega potnika prepeljali na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana, kjer bi bolnika zdravili.
»Ljudje, ki so bili izpostavljeni eboli, ne bi smeli potovati s komercialnimi potniškimi letali, dokler po izpostavitvi ne mine 21-dnevno obdobje opazovanja pojava simptomov bolezni. Če se pri izpostavljeni osebi v tem obdobju pojavijo bolezenski znaki, oseba poišče zdravniško pomoč in ne sme potovati, dokler ji tega ne odobri zdravnik ali javnozdravstveni delavec, ki je za to odgovoren,« opozarjajo na NIJZ.
