Nobelova nagrada za ekonomijo Francozu Tirolu
Letošnjo Nobelovo nagrado za ekonomijo prejme Francoz Jean Tirole za prispevek na področju regulacije industrij, v katerih dominira peščica močnih podjetij.
Med drugim je Tirole z analizo podjetij, ki imajo velik vpliv na določen trg, oblikoval enotno teorijo. Ta pomembno prispeva k odgovoru na vprašanje, kako bi morale vlade upravljati z monopoli in kako ravnati v primeru združitev oziroma kartelov.
Nagrajeni ekonomist je med drugim opozoril na nekatera zmotna dosedanja prepričanja o najučinkovitejših načinih za spopad z monopoli in zagotavljanja konkurence. Med drugim je opozoril, da bi morali regulacijo oziroma politiko pozorno prilagoditi specifičnim pogojem v vsaki industriji.
V seriji člankov in knjig je predstavil splošni okvir za zasnovo takih politik, ki ga je tudi apliciral na številne industrije - od telekomunikacij do bančništva. Na podlagi njegovega dela lahko vlade bolje spodbujajo močna podjetja v smeri krepitve konkurenčnosti, hkrati pa jim preprečijo škodovanje konkurentom in strankam, še navaja sporočilo za javnost.
Nobelova nagrada za ekonomijo tehnično gledano sicer ni "prava" Nobelova nagrada, saj za razliko od ostalih petih - za medicino, fiziko, kemijo, književnost in mir - ni bila del izvirnega sklopa nagrad. Za razliko od omenjenih petih, ki jih je v svoji oporoki omenil Alfred Nobel, so namreč nagrado za ekonomijo začeli podeljevati šele leta 1969 na pobudo švedske centralne banke.
Vse Nobelove nagrade bodo slavnostno podelili 10. decembra, na obletnico Nobelove smrti. Tako kot ostale je tudi Nobelova nagrada za ekonomijo vredna osem milijonov kron (870.000 evrov).
Lani so bili nagrajenci trije - Eugene F. Fama, Lars Peter Hansen in Robert J. Shiller. Priznanje so si prislužili z empirično analizo cen premoženja, ki je bila koristna predvsem pri analizi finančnih trgov.
Nobelova nagrada za ekonomijo sicer gre najpogosteje v roke ameriških ekonomistov. Doslej jo je osvojila le ena ženska.