Kanadski džihadist Farah Shirdon, ki raje sliši na ime Abu Usamah Somali, se je v intervjuju za Vice News pohvalil, da »bratje« pripravljalo »veliko dejanje«. To veliko dejanje naj bi bil teroristični napad na izbrane cilje v New Yorku, ki naj bi ga pripravljali na zahodu živeči islamski skrajneži. Njihov dolgoročni cilj pa naj bi bil, da na Beli hiši zaplapola islamska zastava.
Shirdon je še dejal, da bi si pripadniki samooklicane Islamske države (IS) premislili, če bi bil izraelski premier Benjamin Netanjahu obsojen za vojne zločine.
V Kanadi rojeni džihadist je še povedal, da ga ni nihče rekrutiral, ampak se je sam odločil, da se pridruži »islamskih borcem«. Bil pa je tudi presenečen nad »nesposobnostjo« kanadskih obveščevalcev. Pravi, da so ga pred meseci zaaslišali, a niso storili ničesar, čeprav je po spletu že raznašal svoje »radikalne« poglede.
Bori se že prek 3000 evropskih borcev
V Veliki Britaniji so četrtkovi akciji danes sledile nove aretacije domnevnih islamističnih skrajnežev. V nadaljevanju preiskave so aretirali še dva človeka. Domnevne teroriste so aretirale tudi španske in maroške oblasti. Po najnovejših podatkih se na strani skrajnežev v Iraku in Siriji bori že več kot 3000 evropskih državljanov.
Britanske oblasti so na avtocesti, ki povezuje osrednji in severni del Anglije aretirale moška, od katerih je eden osumljen spodbujanja terorizma in članstva v prepovedani organizaciji, drugi pa pomoči pri kaznivem dejanju.
Kot pojasnjuje policija, se aretaciji uvrščata v okvir nadaljevanja preiskave z islamom povezanega terorizma in niso odgovor na trenutno grožnjo za javno varnost. Že v četrtek so v državi aretirali devet ljudi, ki so prav tako osumljeni povezav s prepovedano organizacijo Al Muhajiroun.
Tudi varnostne oblasti Španije in Maroka so danes aretirale devet domnevnih islamističnih teroristov. Aretacije so se odvile v španski eksklavi Melilla na severu Afrike, osumljenci pa naj bi pripadali z Islamsko državo (IS) povezani organizaciji, ki je rekrutirala borce za džihad. Eden izmed njih je španski državljan, preostali pa so Maročani, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Na strani islamskih skrajnežev se v Iraku in Siriji bori oz. se je borilo prek 3000 evropskih državljanov. Še v začetku leta se je govorilo o približno 2000 evropskih džihadistih.
Kot je za BBC pojasnil koordinator EU za boj proti terorizmu Giles de Kerchove, so v to številko zajeti tudi tisti, ki so bili v spopadih ubiti ali so se vrnili v Evropo. Po njegovem prepričanju zračni napadi ZDA in zaveznic povečujejo možnost za teroristične napade na cilje v Evropi.
Ameriška obveščevalna agencija Cia ocenjuje, da se na strani Islamske države v Iraku in Siriji bori do 31.000 borcev, kar je trikrat toliko, kot se je prvotno domnevalo, še piše BBC.
