V Sloveniji je slabih 1000 podjetij, ki so v lasti ruskih državljanov, a številna nimajo prijavljenih nobenih letnih prihodkov, niti niso znani obrazi njihovih lastnikov. Številna so povezana z nakupi vrednih nepremičnin, pri katerih obstajajo sumi, da gre za pranje denarja, piše časnik.
Dodaja, da postaja ruski kapital v Sloveniji, posebej tisti sumljivega porekla, zelo občutljivo vprašanje v času zaostrenih odnosov med Zahodom in Rusijo po ruski aneksiji Krima in vojaškem posredovanju na vzhodu Ukrajina.
"Zdi se, da je Slovenija že nekaj časa pod drobnogledom zahodnih zaveznikov zaradi svoje politike, ki se ponekod lahko poenostavljeno doživlja kot izrazito proruska," poudarja časnik.
Pojasnjuje, da je Slovenija ena od članic EU, ki odločno nasprotujejo sankcijam proti Rusiji, predvsem zaradi lastnih gospodarskih interesov, ker je velika blagovna menjava z Rusijo posebej pomembna v času, ko slovensko gospodarstvo kaže prve znake okrevanja po večletni recesiji.
Slovenija je tudi ena od članic EU, s katero je Rusija podpisala pogodbo o plinovodu Južni tok, šef slovenske diplomacije Karl Erjavec pa je hodil v Rusijo tudi, ko je bila Moskva zaradi politike do Ukrajine v polizolaciji. Hkrati je Ljubljana gostila ruskega zunanjega ministra Sergeja Lavrova, dodaja.
Nenazadnje je tudi slovenska opozicija obtožila slovensko vlado, da je obrnila smer slovenske zunanje politike od Zahoda, EU in Nata proti Rusiji.
"S prihodom nove vlade Mira Cerarja na tem področju ni pričakovati večjih sprememb glede na to, da novi slovenski premier nima nobenih zunanjepolitičnih izkušenj. Dve najodgovornejši osebi za aktualno protislovno zunanjepolitično smer Slovenije, vodja diplomacije Erjavec in predsednik Borut Pahor, ostajata na svojih položajih," sklene časnik.
