Novice Svet24

Ameriški zavezniki so sicer izrazili zadržanost do morebitne lastne vojaške akcije.
Ameriška vojska je že izvedla zračni napad na položaje sunitskih skrajnežev na severu Iraka, potem ko je prišlo do obstreljevanja kurdskih sil v ključnem mestu Erbil, je na Twitterju sporočil tiskovni predstavnik Pentagona John Kirby.
Dve bojni letali F/A-18 sta odvrgli 225-kilogramske lasersko vodene bombe na mobilno topništvo v bližini Erbila, je še dodal Kirby.
Obama je sicer v svojem govoru danes dejal, da je že dolgo časa opozarjal Islamsko državo (Is), naj ne ogroža strateško pomembnega kurdskega mesta Erbil na severu Iraka. Ker so se islamski skrajneži v četrtek mestu približali, je dal zeleno luč za zračne napade nanje, če bi skušali priti v mesto.
Hkrati je sicer ameriški predsednik zatrdil, da ZDA ne namerava popeljati v novo vojno. "Ameriške sile se ne bodo vračale v Irak, zato ker ni ameriške vojaške rešitve za obsežno krizo v Iraku," je dejal.
Velika Britanija, ki se je leta 2003 ZDA pridružila pri invaziji na Irak, je le nekaj ur po Obaminem oznanilu na televiziji izključila možnost vojaške intervencije svojih sil, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Britanski premier David Cameron je sicer dejal, da se z Obamo "popolnoma strinja", da "bi se morali postaviti za vrednote, v katere verjamemo - v pravico do svobode in dostojanstva - ne glede na versko prepričanje", a je tiskovni predstavnik vlade sporočil, da Velika Britanija "ne načrtuje vojaške intervencije".
Francija, ki je leta 2003 nasprotovala posredovanju, je izrazila podporo tistim, ki se borijo proti skrajnežem v Iraku, a ni razkrila njene oblike.
Nemčija, ki je prav tako nasprotovala posredovanju izpred več kot desetih let, pa je napovedala, da bo zagotovila 2,9 milijona evrov humanitarne pomoči in obljubila dodatno pomoč, če bi to bilo potrebno.