Nicolas Bonnemaison, ki je že izgubil zdravniško licenco, se je pred sodiščem zagovarjal zaradi zastrupitve "posebej ranljivih posameznikov" - petih žensk in dveh moških. Vseh sedem je umrlo med marcem 2010 in julijem 2011, kmalu zatem ko so bili sprejeti v bolnišnico v francoskem jugozahodnem mestu Bayonne, kjer je Bonnemaison delal. Sojenje se je začelo 11. junija, na njem pa je bilo slišati čustvene in napete govore o sočutju, osamljenosti zdravnikov pri sprejemanju odločitev, nevarne moči zdravnikov in agoniji pacientov. "Nihče ne bo šel domov, ne da bi se ga dotaknile tukaj izrečene besede," je v zaključnem govoru poudaril tožilec Marc Mariee.
Zakon dovoljuje pasivno evtanazijo
Proces je v Franciji znova spodbudil razpravo o zelo občutljivi temi evtanazije. V Franciji je ta nezakonita, je pa predsednik Francois Hollande v predsedniški kampanji leta 2012 napovedal, da bo preveril možnosti za njeno legalizacijo. Zakon iz leta 2005 že dovoljuje pasivno evtanazijo, pri kateri smrt nastane zaradi odsotnosti zdravljenja oziroma postopkov, ki bi ohranili bolnika pri življenju. Lani pa je poseben panel, ki ga je imenoval Hollande, priporočil tudi legalizacijo samomora s pomočjo, pri katerem bi zdravnik lahko pacientu zagotovil potrebne smrtonosne substance, vendar bi končno dejanje pripadlo bolniku samemu.
Potrebne so spremembe zakonodaje
Bonnemaisonovi odvetniki so pozdravili današnjo odločitev sodišča, za katero upajo, da bo politike spodbudila pri potrebnih spremembah zakonodaje na področju evtanazije. Tudi zdravnik Frederic Chaussoy, ki je leta 2003 končal življenje mladega kvadriplegika na željo pacienta in njegove matere, je pozval k prenosu razprave o evtanaziji ven iz sodnih dvoran. "Zagotovo ni na sodiščih, da odločajo o tem, ampak na družbi in politikih," je menil.
Nekateri sorodniki umrlih hvaležni, drugi jezni
Zgovorna pa so bila tudi pričanja družinskih članov bolnikov, katerih zgodnjo smrt je sprožil Bonnemaison. Hči in žena enega od pacientov, ki je umrl po bitki s petimi raki, sta se zdravniku zahvalili za končanje trpljenja. Sin druge žrtve pa je bil na zdravnika jezen, ker ta družini ni omogočil, da bi se od očeta poslovili in jih ni posvaril o tem, kaj se bo zgodilo. Do razsodbe v primeru Bonnemaisona je sicer prišlo le dan zatem, ko je francosko upravno sodišče dokončno odobrilo končanje življenja nekega kvadriplegika v vegetativnem stanju. 38-letnega Vincenta Lamberta že šest let, vse odkar se je leta 2008 ponesrečil z motorjem, pri življenju ohranjajo aparati. Gre za prelomno odločitev, ki pa je razdelila družino bolnika. Njegovi starši, sestra in polbrat ga želijo ohraniti pri življenju, njegova žena, nečak in drugi sorodniki pa podpirajo odločitev zdravnikov o končanju zdravljenja. Uresničitev razsodbe francoskega sodišča je sicer nemudoma zaustavilo Evropsko sodišče za človekove pravice, ki bo o primeru razsodilo še samo.
