O tem, kakšna sporočila naj Nato posreduje na septembrskem vrhu v Walesu glede svoje politike odprtih vrat, so zaveznice razpravljale v torek na delovni večerji. Slovenija si je vseskozi prizadevala, da bi Črna gora v Walesu dobila vabilo v zavezništvo. Za to so se v skupnem pismu konec maja zavzeli tudi zunanji in obrambni ministri Slovenije in Hrvaške, Karl Erjavec in Vesna Pusić ter Roman Jakič in Ante Kontromanović. A starejše, predvsem zahodnoevropske zaveznice, so vabilu Črni gori nasprotovale, češ da država še ni dovolj pripravljena na ta korak, zlasti zaradi pomanjkljivosti na obveščevalnem področju.
Slovenija podpira politiko odprtih vrat
Razprava je bila zanimiva, Slovenija ves čas podpira Natovo politiko odprtih vrat kot enega stebrov zavezništva in zelo smo zadovoljni, da je uspel premik glede Črne gore, je torkovo večerjo povzel Erjavec. Zaveznice so se po ministrovih besedah dogovorile, da bodo začele zelo okrepljene pogovore s Črno goro in da se bodo zunanji ministri najpozneje do konca prihodnjega leta odločili o vabilu državi v zavezništvo. "Gre v bistvu za pogojno vabilo," je dejal Erjavec, ki pričakuje, da bo Črna gora dosegla ustrezen napredek na varnostnem področju, tako da bo do konca prihodnjega leta dejansko dobila vabilo.
Vabilu sledi obdobje pristopanja
Tudi vabilo, za katerega ni potreben nov vrh, sicer ne pomeni takojšnjega vstopa v zavezništvo, temveč sledi obdobje pristopanja, ki običajno traja eno leto. Slovenija je na primer vabilo dobila novembra 2002, članica pa je postala aprila 2004. Slovenija, ki deluje kot kontaktna država Nata v Črni gori, torkovo odločitev zavezništva šteje tudi kot svoj uspeh, je še poudaril Erjavec. Drugo vprašanje je bilo, kaj storiti z Gruzijo, ki je na kaotičnem vrhu v Bukarešti nepričakovano dobila obljubo, da bo nekoč postala članica, kar je razjezilo Ruse in posledično privedlo tudi do vojne v Gruziji. Po sklepih iz Bukarešte je sicer naslednji korak Gruzije akcijski načrt za članstvo, o katerem pa ni konsenza. Zaznice so se v torek na pobudo baltskih držav in Poljske dogovorile o celovitem svežnju ukrepov za krepitev sodelovanja z Gruzijo, ki bo vključeval razvoj obrambnih zmogljivosti, občasne vaje in usposabljanje v Gruziji in krepitev Natove pisarne za zvezo v Tbilisiju. "Tudi to je korak v pravo smer," je ocenil Erjavec.
V Nato tudi BiH in Makedonija
Na poti v Nato sta tudi BiH in Makedonija, a širitvena razprava v minulih mesecih je bila osredotočena na Črno goro in Gruzijo, saj je Makedonija zaradi nerešenega spora z Grčijo glede imena še vedno v slepi ulici, BiH pa tudi še ni izpolnila pogoja iz Tallinna glede rešitve vprašanja vojaškega premoženja. Zaveznice so se sicer po Erjavčevih besedah v torek dogovorile, da bodo po jesenskih volitvah v BiH okrepile pogovore s to državo. Glede Makedonije pa zaradi še vedno nerešenega vprašanja imena ni sprememb, obžaluje minister in upa na premik pri iskanju kompromisa.
Večerjo organizirali Britanci
Torkovo večerjo, posvečeno Natovi politiki odprtih vrat, so sicer organizirali Britanci, gostitelji vrha, ki bo 4. in 5. septembra v Walesu. Zunanje ministre je pred večerjo po valižansko nagovoril predsednik vlade v Walesu, jedli pa so značilno valižansko jed, jagnjetino. Danes pa so v Bruslju ob fotografiranju zunanjih ministrov predstavili tudi uradni simbol vrha v Walesu, ki vključuje tudi njihovega rdečega zmaja.
