Svet

Obama bi v Iraku posredoval brez dovoljenja kongresa

STA/G.G.
19. 6. 2014, 07.21
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.54
Deli članek:

Ameriški predsednik Barack Obama je kongresnim voditeljem dejal, da za posredovanje v Iraku ne potrebuje posebnega kongresnega dovoljenja. Posebne strategije za ukrepanje proti Islamski državi Iraka in Levanta, ki je zasedla pretežen del severa Iraka, ni predstavil. Za morebitne zračne napade pa bo potrebnih več obveščevalnih podatkov.

Reuters

Obama je v sredo v Beli hiši sprejel predsednika predstavniškega doma, republikanca Johna Boehnerja Iz Ohia, voditeljico demokratov v predstavniškem domu Nancy Pelosi iz Kalifornije, vodjo senatne večine, demokrata Harryja Reida iz Nevade in vodjo senatne manjšine, republikanca Mitcha McConnella iz Kentuckyja.

Seznanil jih je s prizadevanji za odgovor na grožnjo Isila, kar za zdaj vsebuje pozive iraškim voditeljem, da opustijo sektaštvo in se poenotijo. Podobno je v telefonskem pogovoru s poti po južni Ameriki premierju Nuriju al Malikiju, vodji Kurdov Masudu Barzaniju in predsedniku parlamenta Osami al Nudžaifiju dejal podpredsednik ZDA Joseph Biden.

Obama je voditeljem kongresa predstavil še prizadevanja za utrjevanje zmogljivosti iraških varnostnih sil in možnost za dodatno varnostno pomoč. Vprašal jih je po njihovem mnenju in obljubil nadaljevanje posvetovanj s kongresom. Demokratska voditelja sta Obamo po srečanju podprla, republikanca pa sta se vzdržala kritik.

Pelosijeva je povedala, da jim je Obama pojasnil, da ne potrebuje posebnih pooblastil za pomoč Iraku, kakršno ima v mislih. To pa zajema vse razen pošiljanja vojakov na teren. Vojna pooblastila iz leta 2002, ki jih je George Bush mlajši izkoristil za napad na Irak leta 2003, še vedno veljajo, poleg tega pa je za pomoč tokrat prosila iraška vlada.

Drugače pa je bilo v senatu, kjer je republikanec Lindsey Graham iz Južne Caroline načelnika štaba združenih poveljstev, generala Martina Dempseyja opozarjal, da je le vprašanje časa, kdaj bo Isil začel izvajati teroristične napade iz Iraka na ZDA. Dempsey ga je skušal pomiriti, da je to za zdaj še oddaljena možnost.

Dileme o tem, da je v vsakem primeru treba ukrepati, ni, kar sta v sredo v senatu potrdila tudi Dempsey in obrambni minister Chuck Hagel. Povedala sta, da je iraška kriza postala grožnja ameriškim interesom v regiji in na daljši rok morda tudi grožnja ZDA, če bodo islamski skrajneži na severu Iraka in v Siriji dobili novo zavetišče, iz katerega lahko sprožajo teroristične napade.

Nova ameriška invazija na Irak pa se ne obeta. Reid je v sredo povzel razpoloženje večine Američanov, ko je dejal, da Irak ni vreden novega prelivanja krvi ameriških vojakov. Ostanejo torej le napadi na Isil iz zraka, za kar pa ZDA potrebujejo ljudi na terenu, ki bodo usmerjali letala, ter boljše obveščevalne podatke s terena glede tarč bombardiranja.

Televizija CNN poroča, da ZDA že opravljajo izvidniške prelete Iraka in iščejo tarče. V Iraku pa naj trenutno še ne bi bilo obveščevalnih in vojaških operativcev, ki lahko identificirajo tarče, kot so med drugim koncentracije enot Isila in skladišča orožja.