Milanović je obiskal Slavonski Brod, sedmo največje mesto v državi. Po seji lokalnega štaba za zaščito in reševanje je izjavil, da je bilo v mestu najbolj nevarno ravno zaradi njegove velikosti. Poudaril je, da so bili le korak od katastrofe ter da so imeli srečo, ker so nasipi zdržali.
Nevarnost pa še ni minila, ker nekaj kilometrov vzhodno od mesta popravljajo nasipe, da bi se izognili scenariju na območju Županje, kjer je nasip popustil in so morali evakuirati približno 15.000 ljudi. Obenem so sporočili, da zmanjkuje opreme in orodja za popravljanje nasipov ter strojev, kot so vodne črpalke.
Kot je še dejal Milanović, so ga danes obvestili, da je bil nasip, ki je popustil pri Županji, obnovljen pred štirimi leti. Od kmetijskega ministra Tihomirja Jakovine in direktorja javnega podjetja Hrvatske vode Ivice Plišića je zahteval, naj preverita, kdo je odgovoren za popuščanje več deset metrov prenovljenega nasipa.
Milanović je poplavljena območja prvič obiskal v soboto. Tudi danes je ponovil, da bo država v celoti financirala sanacijo poplavljenih območij in da bodo za pomoč prosili tudi v Bruslju.
Predsednik države Ivo Josipović je območje Županje obiskal v nedeljo. Danes pa je obiskal Koprivnico, kjer je izrazil upanje, da bo Hrvaška vodila projekt, v katerem bodo skupaj z BiH in Srbijo prosili za denar iz solidarnostnih skladov EU.
Tiskovni predstavnik predstavništva Evropske komisije v Zagrebu Martin Mayer je danes dejal, da bo Hrvaška zaradi velike škode na infrastrukturi ter na javnih in zasebnih objektih lahko zaprosila za sredstva za sanacijo iz evropskega solidarnostnega sklada. Zaprosi bo lahko tudi za humanitarno in strokovno pomoč iz programov civilne zaščite, ki niso namenjeni zgolj članicam EU.
Hrvaška zunanja ministrica Vesna Pusić je danes dejala, da zaenkrat lahko sami nadzirajo razmere v državi, da bo vlada potrebovala pomoč pri sanaciji poplavljenih območij, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.
"Potrebovali bomo sredstva za dan potem, da bi pomagali ljudem, da se vrnejo v svoje vasi, da prenovimo ceste, vodovod, kanalizacijo, oskrbo z električno energijo," je dejala Pusićeva v Bruslju, kjer se je pogovarjala z evropsko komisarko za humanitarno pomoč Kristalino Georgievo.
Na Hrvaškem zaenkrat nihče ne želi ugibati o višini škode. Na splošno ocenjujejo, da je velikanska. Poplavljenih je približno 600 kvadratnih kilometrov ozemlja, kar je območje v velikosti dobre četrtine Slovenije.
Humanitarna pomoč prihaja iz vseh delov Hrvaške in tudi iz tujine. Najbolj potrebujejo pitno vodo, higienske potrebščine in hrano. Mnogi hrvaški državljani so sprejeli evakuirane rojake v svoje domove.
Javni podjetji Hrvatske avtoceste (Hac) in Autocesta Rijeka-Zagreb (ARZ) sta objavili, da bodo vsako vozilo, ki bo uradno prijavilo prevoz humanitarne pomoči, oprostili plačevanja cestnin.
Največji operaterji mobilne telefonije na Hrvaškem so napovedali, da bodo vsem evakuiranim osebam z ogroženih območjih zagotovili brezplačne telefonske pogovore in sms sporočila, kot tudi brezžični internet v začasnih sprejemnih centrih.
Na Hrvaškem ocenjujejo, da se bodo narasle vode s poplavljenih območij umaknile čez približno deset dni, če ne bo novih padavin. Meteorologi napovedujejo jasno vreme do konca tedna.
Ministrstvo za zdravje je danes sporočilo, da je zdravstveno stanje na poplavljenih območjih zadovoljivo, sicer pa so opozorili na zvišano tveganje nalezljivih bolezni zaradi kontaminacije vode in hrane. Na ogroženih območjih je prepovedano uporabljati vodo iz vodnjakov.
Na območju Županje so mestne oblasti opozorile na možnost tatvin v naseljih, ki so jih evakuirali. Prosili so policijo, naj okrepi nadzor.
