V Švici so najmanjšo možno plačo do zdaj določale kolektivne pogodbe, tako da so se sindikati za vsako panogo posebej pogajali z delodajalci. Za nekvalificirane delavce naj bi bila do zdaj spodnja meja okoli 2000 evrov na mesec, za kvalificirane skoraj še enkrat višja. Civilna iniciativa je vložila pobudo za uvedbo zakonsko določene minimalne plače v višini približno 3300 evrov mesečno, ki naj bi jo celo zapisali v švicarsko ustavo. S tem bi Švicarji dobili najvišjo minimalno plačo na svetu, ki pa bi jo bilo treba redno usklajevati z rastjo plač in cen.
Kritiki opozarjajo, da bi uvedba minimalne plače, zlasti v tej višini, v tem trenutku močno škodovala položaju Švice na svetovnem trgu in bi uničila delovna mesta. Sindikati in levi politiki nasprotno menijo, da si bogata Švica lahko privošči takšno minimalno plačo, z nižjo pa delavci že ne bi mogli več dostojno živeti.
Kritiki opozarjajo, da bi uvedba minimalne plače, zlasti v tej višini, v tem trenutku močno škodovala položaju Švice na svetovnem trgu in bi uničila delovna mesta.
Medtem ko se Švicarji odločajo o tem, da bi moral imeti vsak delavec najmanj 3300 evrov mesečne plače in razmišljajo celo o tem, da bi uvedli univerzalni temeljni dohodek za vsakega državljana v višini 2500 frankov (2050 evrov), je minimalna plača v Sloveniji 789,15 bruto. V nasprotju s Švico pri nas ne manjka gospodarstvenikov, ki menijo, da je minimalna plača previsoka. Nekateri bi jo celo ukinili. S tem se strinja tudi razvpit tajkun Dušan Šešok, lastnik Iskre, saj meni, da bi tako lahko zaposlil ljudi, ki bi delali še za manj denarja. Da imamo previsoko minimalno plačo oziroma da je razlika med minimalno in povprečno plačo premajhna, nam očitajo tudi birokrati Evropske unije, ki pišejo navodila, na kakšen način moramo svojo državo peljati iz krize.
Ne glede na to, da taki predlogi veliko večino Slovencev jezijo in žalostijo, podatki, ki jih objavlja Eurostat, kažejo, da smo Slovenci po višini minimalne plače še vedno pred večino držav oziroma v zlati sredini. Tako so za nami vse države, ki so se EU pridružile skupaj z nami ali pa v Unijo prišle za nami. Poleg teh držav po višini minimalne plače za nami zaostajata tudi Španija in Portugalska. Najnižjo minimalno plačo imajo v Romuniji in znaša borih 157,5 evra.
Najvišjo minimalno plačo imajo v Luksemburgu, 1874 evrov, sledi mu Belgija, nato pa še Nizozemska, Irska in Francija, kjer se minimalna plača giba med 1400 in 1500 evri.
Le 157 evrov na mesec dobijo v Romuniji.
Ob tem je treba poudariti, da minimalne plače, kot je pri nas, ne poznajo v Nemčiji, Avstriji, Italiji in Skandinaviji. Tam se minimalne plače določijo v kolektivnih pogodbah in se razlikujejo glede na delo, ki ga delavec opravlja, in ni zakonsko določeno. A kljub temu te države varujejo pravice socialno najbolj ranljivih. V Nemčiji tako na primer poznajo termin nemoralnega plačila. Glede na sodbe njihovih sodišč naj bi za nemoralno plačilo veljalo, če delavec prejme manj kot 75 odstotkov povprečne plače.