Seveda Rusi ne pozabijo izpostaviti, kako so vragolije Greenpeacea skladne z ameriškimi in britanskimi geopolitičnimi cilji in interesi. Kakor koli že, pripadniki Greenpeacea so oznanili, da so na ozemlju Čila ustanovili nov suveren narod.
Čilenci so to izvedeli 5. marca, ko se je na uradni spletni strani Greenpeace izpisalo: »Danes smo na ozemlju, ki ga Čile zahvaljujoč pravni vrzeli ne priznava, ustanovili novo državo po imenu Ledeniška republika.« Isti dan so v New York Times v celostranskem oglasu člani Greenpeacea zapisali, da »ledeniki ne pripadajo državi, niti Čilencem; ledeniki ne pripadajo nikomur.«
Spet Greenpeace
Ledeniška republika, katere meje označujejo zastave, ki so jih zasadili pripadniki imenovane okoljevarstvene organizacije, se tako razteza čez 23.000 kvadratnih kilometrov površine, kar znaša 82 odstotkov celotne ledeniške mase Južne Amerike. Vse to se je zgodilo le nekaj dni prej, preden je čilska predsednica Michelle Bachelet začela s svojim drugim mandatom. 13. marca se je pri njej zglasila diplomatska delegacija, ki je zastopala skoraj 40.000 prebivalcev Ledeniške republike. Ista delegacija je nato obiskala še argentinsko ambasado. Rusi se muzajo, da je vse to daleč od nepričakovanega. Britanski lobisti, kot imenujejo Greenpeace, naj bi se dobro zavedali naravnih bogastev Patagonije – ozemlja na jugu Južne Amerike, ki obsega južne predele Argentine in Čila. Kot takšna naj bi bila visoko na seznamu ozemeljskih prevzemov ZDA, Velike Britanije in Izraela, pišejo ruski mediji. Ob tem pa opozarjajo, da ne gre le za kopensko maso, vključno z ledeniki, temveč za geostrateško cono, ki leži tako v Tihem kot tudi Atlantskem oceanu le lučaj stran od Antarktike in 'Argentinskega morja', kakor se imenuje kontinentalna polica v Atlantskem oceanu.
Ledeniška republika, katere meje označujejo zastave, ki so jih zasadili pripadniki imenovane okoljevarstvene organizacije, se tako razteza čez 23.000 kvadratnih kilometrov površine, kar znaša 82 odstotkov celotne ledeniške mase Južne Amerike.
Tam se nahajajo Falklandski otoki, ki so si jih pred več kot 180 leti prilastili Britanci in zaradi katerih je leta 1982 prišlo do vojne med Argentino in Veliko Britanijo. Od takrat Britanci tam svoje interese zastopajo z znatno jedrsko podporo. Rusi pa izpostavljajo še eno povezavo med Greenpeace in New York Times – ko se je Argentina prebijala skozi največjo ekonomsko, finančno, politično in družbeno krizo svoje sodobne zgodovine, se je v imenovanem mediju pojavil članek z zgovornim naslovom: Nekateri v Argentini kot rešitev za ekonomske preglavice vidijo odcepitev. Na kratko: pet patagonskih provinc naj bi se odcepilo od Argentine. Za krizo, ki je državo prizadela leta 2001, naj bi bila povečini zaslužna takratni predsednik Fernando de la Rua in finančni minister Domingo Cavallo. Tako naj bi šla na roko svetovnim bankirjem. Oba naj bi tudi bila del mreže možganskega trusta 'One-World' (ang. en svet), za katerega Rusi pravijo, da svetu vsiljuje eno svetovno vlado in da je skladen z globalnimi interesi Rockefellerjev in Rothschildov.
A če se vrnemo k novi državi: vsi državljani Ledeniške republike na dom prejmejo potni list in zastavo, nato pa izpolnijo obrazec z osebnimi podatki, Greenpeace pa je že odprl ambasade v 40 državah, kjer imajo pisarne. Kaj pa zakonska vrzel? Montevidejska konvencija iz leta 1933 pod prvo postavko definicije države navaja trajno populacijo, in ravno s tem pri Greenpeace utemeljujejo svojo potezo. Te na ledenikih namreč ni bilo.
