Perebjinis je poudaril, da podpisani dogovor nima nič skupnega "z demokracijo, vladavino prava ali zdravo pametjo", poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja prozahodne ukrajinske stranke Udar Vitalij Kličko je medtem Kijev pozval, naj prekine diplomatske vezi z Moskvo. "Glede na sovražne poteze in mednarodno prakso ruskih oblasti vztrajamo, da se diplomatski odnosi med Ukrajino in Rusijo nemudoma prekinejo," je v izjavi zapisala stranka Udar.
Odzivi pa prihajajo tudi iz tujine. Ameriški podpredsednik Joe Biden, ki se mudi v Varšavi, je rusko delovanje na Krimu označil za "prisvajanje ozemlja" ter poudaril, da se bo ruska politična in gospodarska izolacija le še povečevala, če bo država nadaljevala po nespremenjeni poti. Zagrozil je tudi z novimi sankcijami ZDA in EU.
Ameriški predsednik Barack Obama je medtem pozval, naj se prihodnji teden odvije vrh skupine G7, na katerem bi razpravljali o krimski krizi. Voditelje držav, med katerimi ni Rusije, je povabil v Haag, kjer se bo sam udeležil vrha o jedrski varnosti. Obama želi razpravljati o krizi in o tem, kako podpreti Ukrajino.
Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem poudarila, da si Rusija prisvaja ozemlje. "Tako imenovani referendum je kršil mednarodno pravo, deklaracija neodvisnosti, ki jo je ruski predsednik sprejel včeraj, je v neskladju z mednarodnim pravom in priključitev k Rusiji je, po našem trdnem prepričanju, tudi v nasprotju z mednarodnim pravom," je poudarila.
Britanski zunanji minister William Hague je sporočil, da bo Velika Britanija prekinila vso vojaško sodelovanje z Rusijo. Kot je dodal v nagovoru v parlamentu, so zaustavili skupne pomorske vojaške vaje Rusije, Francije, Velike Britanije in ZDA, pa tudi izvajanje sporazuma o tehničnem sodelovanju.
Francoski predsednik Francois Hollande je pozval k "močnemu in usklajenemu" odzivu EU na rusko priključitev Krima, ki je Pariz po njegovih besedah ne bo priznal. Kot je poudaril, morajo biti odločitve sprejete na prihodnjem vrhu EU 20. in 21. marca.
Poljski predsednik Donald Tusk je rusko delovanje v zvezi s Krimom označil za provokacijo za ves svobodni svet. Priključitev Krima je označil za nesprejemljivo.
Italija, ena najtesnejših ruskih zaveznic v EU, je prav tako menila, da ruska priključitev Krima in Sevastopola predstavlja "resen negativni razvoj" ukrajinske krize, poroča nemška tiskovna agencija dpa. "To še dodatno odtujuje Rusijo od mednarodne skupnosti in naznanja resno izolacijo Moskve," je poudarila zunanja ministrica Federica Mogherini v parlamentu. Kot je dodala, so nove odločitve in nove sankcije s strani mednarodne skupnosti zelo verjetne, do njih bi lahko prišlo že v prihodnjih dneh.
Argentinska predsednica Christina Fernandez de Kirchner pa je države, ki zavračajo referendum na Krimu, obtožila dvojnih meril, poroča ruska tiskovna agencija Itar-Tass. Dogajanje na Krimu je primerjala s situacijo na Falklandskih otokih. Na omenjenih otokih je namreč marca 2013 potekal referendum, na katerem so se prebivalci izrekli za ohranitev statusa čezmorskega ozemlja Velike Britanije. Argentina referenduma ne priznava.
Ruski predsednik Vladimir Putin je sicer danes izjavil, da so se oblasti Krima pri razglasitvi neodvisnosti naslonile na kosovski presedan, ki so ga zahodne države ustvarile same.
Mednarodna skupnost Moskvi grozi z novimi sankcijami
Vlada v Kijevu je sporočila, da ne bo nikoli priznala priključitve Krima Rusiji. "Ne priznavamo in nikoli ne bomo priznali tako imenovane neodvisnosti in tako imenovanega dogovora o priključitvi Krima Rusiji," je dejal tiskovni predstavnik ukrajinskega zunanjega ministrstva Jevgen Perebjinis. Mednarodna skupnost Moskvi grozi z novimi sankcijami.