Novice Svet24

Erdogan, ki se doma zaradi korupcijske afere sooča z najhujšo krizo v enajstih letih svojega vladanja, je v Bruslju prvič v minulih petih letih. Po prvotnih načrtih naj bi strani z obiskom predvsem poudarili zagon nove dobe v odnosih, vendar so ta namen zasenčili sporni pravosodni ukrepi turške vlade.

Erdogan je močno vznemiril s spornimi reformami, ki zaostrujejo nadzor nad pravosodjem, in s čistkami v policiji, ki so se zgodile, potem ko so se turški organi lotili preiskave korupcije v njegov ožjem političnem krogu, na primer obtožb o podkupovanju pri izdajanju gradbenih dovoljenj in o kršenju trgovinskih sankcij proti Iranu.

Tako predsednik Evropskega sveta Herman Van Rompuy kot predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso, s katerima se je Erdogan že sestal, sta danes ponovila zaskrbljenost zaradi razmer v Turčiji ter izpostavila, da je država kot kandidatka za članstvo v uniji dolžna spoštovati načelo ločitve oblasti ter zagotoviti neodvisno in nepristransko delovanje sodstva.

Erdogan je v odzivu na kritike opozoril na napačne informacije, ki vodijo v napačno razumevanje, ter poudaril, da Turčija kot vsaka demokratična država verjame v načelo ločitve oblasti, ki ga tudi vestno uveljavlja. "Verjamemo v demokracijo. Verjamemo v oblast ljudstva," je zatrdil in pripomnil, da so se o tem z EU pripravljeni pogovarjati na sestankih, ne preko medijev.

EU je dala z današnjimi opozorili Turčiji, ki si prizadeva za napredek v pristopnih pogajanjih, jasno vedeti, da je spoštovanje neodvisnosti sodstva pogoj za nadaljnje korake.

Prvotni namen obiska je bil sicer poudarek na zagonu nove dobe odnosov med EU in Turčijo, ki naj bi se bila začela, ko je Turčija konec lanskega leta po več kot treh letih zastoja z odprtjem poglavja o regionalnih odnosih le stopila korak naprej na poti v unijo.

Turčija je daleč najstarejša prosilka za članstvo v uniji, za status kandidatke je zaprosila leta 1987. Najpomembnejša razloga za počasen napredek Turčije sta poleg notranjepolitičnih še spor s Ciprom, zaradi katerega je EU decembra 2006 zamrznila osem poglavij, in odločno nasprotovanje nekaterih članic, predvsem Nemčije, njenemu polnopravnemu članstvu v EU.

Van Rompuy je sicer danes spomnil na zavezo vseh članic unije, da je cilj pogajanj polnopravno članstvo države v uniji, ne privilegirano partnerstvo, ki se omenja kot alternativa.

"Ne želimo biti breme, temveč motor EU," pa je izpostavil Erdogan in poudaril, da Turčija kot potencialna polnopravna članica EU verjame, da lahko pozitivno prispeva k izboljšanju globalnega položaja EU. S tem je spomnil, da je njegova država za unijo strateško pomembna.

To sicer priznava tudi EU. "Turčija je za Evropo ključna zunanjepolitična in varnostna zaveznica," je poudaril Van Rompuy.

Glavna zunanjepolitična tema, o kateri so razpravljali danes, je bila Sirija, s katero Turčija deli 911 kilometrov meje. Vsi trije so izpostavili akutnost razmer ter izrazili pričakovanje, da bo proces Ženeva 2, ki se začne v sredo v Montreuxu, prinesel rešitev.

"Človeštvo ne sme več čakati," je opozoril Erdogan in mednarodno skupnost okrcal zaradi majhnega finančnega prispevka pri soočanju s posledicami sirske krize. Ob tem je ocenil, da bi bil kdor koli boljši voditelj Sirije kot Bašar al Asad.

Predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz je po pogovoru z Erdoganom poudaril, da evropski poslanci priznavajo velik humanitarni prispevek Turčije k miru v regiji, ki v vzornih pogojih skrbi za 700.000 sirskih beguncev, medtem ko so jih članice EU sprejele 60.000.

V odkritem pogovoru sta govorila tudi o evropskih skrbeh zaradi nevarnosti avtoritarnega odklona v Turčiji, vendar prav zato, ker gre za ključno partnerico, je še dejal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.