Novice Svet24

Kot je dejal Bošković, je božič praznik družine in veselja zato, ker vsako rojstvo v družino prinese veselje. Enako velja tudi za rojstvo Jezusa Kristusa, ki pa veselje prinese še nekoliko širše, to je vsem nam, pravi.

Ob prazniku zato poskušajo pravoslavni verniki čim bolj utrjevati družinske vezi ter se posvečati molitvi in liturgiji. S tem se po besedah Boškovića skušajo izogniti tudi preveliki komercializaciji praznika. Pred Bogom smo namreč vsi enaki, molitev in liturgija pa sta dosegljivi vsakemu človeku ne glede na to, koliko denarja ima, pravi.

V božični poslanici, ki so jo prebrali v božičnem bogoslužju, so najvišji predstavniki Srbske pravoslavne cerkve vernike pozvali, naj eden drugemu oprostijo morebitne zamere in si zaželijo mir. "Pokažimo, da zmoremo biti in da smo narod božje ljubezni, narod, ki je lahko kljub vsem preizkušnjam veren in časten," so zapisali.

V ponedeljek so pravoslavci obeležili badnji dan, ki pomeni bdenje oziroma pričakovanje. Verniki so v svoje domove ponesli slamo in tako simbolično ustvarili prostor, v kakršnem se je rodil Jezus.

Pri večernem bogoslužju so zažgali in posvetili hrastova polena, imenovana badnjak, in jih razdelili vernikom. Slovesna bogoslužja so ponekod pripravili že opolnoči, drugod pa se bodo v skladu s tradicijo odvila v zgodnjih jutranjih urah.

Pravoslavni verniki, ki jih je v Sloveniji po uradnih statistikah okoli 45.000, božič praznujejo pozneje kot večina kristjanov, saj uporabljajo julijanski koledar. Istočasno z njimi praznujejo tudi verniki v Črni gori, Makedoniji, Rusiji in Gruziji pa tudi v jeruzalemski, antiohijski, aleksandrijski in carigrajski patriarhiji. Grška, Romunska, Bolgarska in nekatere manjše pravoslavne cerkve pa so sprejele novi pravoslavni koledar ali Milankovićev koledar, ki je enak našemu, in so božič zaznamovale že pred dnevi.