Kot je opozoril, je to le delno odvisno od naše politične volje. V knjižici z naslovom Osvežitev strategije zunanje politike, ki jo je razdelil med zbrane vodje diplomatsko-konzularnih predstavništev, je poudaril, da je to bolj odvisno od tega, ali bomo kvalificirani za to, da bomo ostali v Evropi prve hitrosti. Po Pahorjevem mnenju bosta vzporedno potekala procesa širitve EU in poglobitve sodelovanja, pri čemer ne bodo vse države vključene v Evropo prve hitrosti, ki pa bo v vsakem primeru Evropa z enotno valuto. Prav mogoče je, da bi, če bi se nadaljeval proces širitve in bi v unijo nekoč vstopila tudi Turčija, imeli Evropo treh hitrosti, je dejal.
Koristen in dober razvoj dogodkov za Slovenijo
"V našem interesu je, da smo v Evropi prve hitrosti. To pa ni naša zunanjepolitična ali evropska usmeritev, ampak najprej predvsem naša domača naloga, če ocenjujemo, da je to naš nacionalni interes," je poudaril predsednik. Pahor meni, da je za Slovenijo dober in koristen razvoj dogodkov, da bo Evropa šla po tej poti in da bomo predvidoma po evropskih volitvah dobili soglasje za novo konvencijo o prihodnosti Evrope. Po njegovem je možno, da bo prišlo do razprave o tem, da bi se zaradi večje učinkovitosti EU dalo nekaj pravic, ki sedaj pripadajo državam članicam, organom unije. "V Sloveniji morda ne zamujamo z razpravo o teh vprašanjih, gotovo pa nismo v prvih vrstah," je opozoril. "Mi nismo ZDA, mi nismo melting pot. Mi moramo zaradi značaja EU ohraniti določene različnosti. Brez tega tudi zame kot prepričanega Evropejca EU ni prava perspektiva," je poudaril Pahor.
Priča smo pomembnemu procesu
Predsednik je ugotovil, da se politična in pravna arhitektura mednarodne skupnosti od konca druge svetovne vojne ni bistveno spremenila. Razmere med silami, ki so po vojni dobile odgovornost za urejanje mednarodnih razmer, se po njegovem niso bistveno spremenile, niso pa te sile več enako močne. "Mi vsi skupaj smo priča zelo pomembnemu procesu, ko se formalna moč in stvarna odgovornost za urejanje mednarodnih razmer vse bolj razhajata," je poudaril. Po njegovih besedah pa zaenkrat še dovolj sovpadata, da je mednarodna skupnost sposobna regulirati sodobne ekonomske, politične in varnostne probleme. Za Pahorja je relevantno vprašanje, ali bo dovolj politične volje med akterji v mednarodni politiki, da bo prišlo do potrebnih sprememb politične in pravne arhitekture, da bo sposobna regulirati ne samo varnostna vprašanja, ampak tudi socialna in gospodarska vprašanja ter vse večjo družbeno neenakost.
Niso se dotaknili povoda za gospodarsko krizo
Pahor je tudi opozoril, da ni vprašanje, ali bo svet soočen z novo recesijo, temveč kdaj bo soočen z novo recesijo. "Mednarodna skupnost ni niti odpravila razlogov (za zadnjo recesijo), kaj šele da bi poskrbela, da bi se ti regulirali. Niti dotaknila se ni povoda za gospodarsko krizo, ki je leta 2008 pljusknila iz ZDA," je pojasnil. Kot je opozoril, neregulirani finančni trgi in moralni hazard, ki ostaja pri upravljanju z denarjem, ki ni last ljudi, ki z njim upravljajo, ostaja eden največjih sprožilcev poglobljene neenakosti v svetu in upora zoper njo. Pahor je menil, da je po 15 letih dozorel čas za pripravo nove strategije slovenske zunanje politike, zato si bo prizadeval, da bi ta dokument nastal v razumnem času. "Ta nov dokument naj nima premajhnih ambicij. Mislim, da si naši ljudje in naša država zaslužijo (...) odličen dokument, ki bo vsem skupaj dobro, učinkovito in premišljeno vodilo v naših evropskih in zunanjepolitičnih korakih naprej," je še dejal in dodal, da je "naša dolžnost, da služimo našim ljudem". 18. posvet slovenske diplomacije se nadaljuje za zaprtimi vrati. V torek bo udeležence nagovorila še predsednica vlade Alenka Bratušek.
