Obama je za mnenje zaprosil po številnih objavah v medijih glede tajnih programov nadzora, za katere je poskrbel nekdanji analitik NSA Edward Snowden in ki so sprožile veliko ogorčenja doma ter po svetu. Svetovalni odbor je priporočil tudi, da NSA odslej pridobi sodni nalog, preden lahko preiskuje telefonske in spletne podatke posameznikov v ZDA.
Obama je po zadregi z vohunjenjem za Američani in tudi tujimi zavezniškimi voditelji obljubil, da bo poskrbel za spremembe. Sprva je nameraval priporočila odbora objaviti prihodnje leto, vendar pa je Bela hiša sedaj pohitela, ker je menda v medije uhajalo preveč netočnih informacij.
Svetovalni odbor predsedniku sicer ni priporočil, da se NSA povsem odvzamejo pooblastila za zbiranje telefonskih in spletnih podatkov, prav tako še ni jasno, kako daleč bo šel Obama v upoštevanju mnenja oziroma priporočil odbora. Jasno pa je, da odbor ni priporočil prenehanja vohunjenja za voditelji tujih držav, niti zavezniškimi.
Odbor v poročilu, ki obsega 300 strani podaja 46 priporočil. Med drugim tudi ta, da morajo preiskovalci najprej k sodniku, ki bo ugotovil, ali sploh obstaja dovolj utemeljen sum za nadaljevanje preiskave oziroma da so informacije, ki jih želijo dobiti, relevantne za interes nacionalne varnosti.
Med temi je tudi poziv k boljšemu in bolj neodvisnemu nadzoru delovanja NSA. Prav tako naj se omeji uporaba tako imenovanih "pisem nacionalne varnosti". Na podlagi teh lahko organi pregona v imenu boja proti terorizmu oziroma zelo širokega pojma "interesa nacionalne varnosti" brez sodnega naloga pridejo do finančnih in zasebnih informacij posameznikov.
Podobno kot zvezni sodnik Richard Leon pred dnevi tudi odbor meni, da zbiranje in kopičenje podatkov o telefonskih pogovorih Američanov, tako imenovanih meta-podatkov, ni bistvenega pomena za preprečevanje terorističnih napadov. Odbor priporoča, da se podatki o telefonskih pogovorih hranijo kar tam kjer so, to je pri telefonskih podjetjih. Obveščevalci pa naj za dostop zaprosijo tajno sodišče Fisa, kjer bi moral biti tudi poseben odvetnik za interese javnosti, ki bi bdel, da obveščevalci ne bodo pretiravali.
Odbor je vodil Richard Clarke, nekdanji obveščevalni strokovnjak Bele hiše in oster kritik administracije predsednika Georgea Busha mlajšega po terorističnih napadih 11. septembra 2001. Clarke je Bushevo administracijo obtoževal, da je zanemarjala nevarnost Al Kaide. Tokrat je dejal, da odbor ne priporoča konec programov nadzora, ker vojne proti terorizmu še ni konec. Vendar pa odbor meni, da so lahko zadeve bolj pregledne.
Glede vohunjenja za tujimi voditelji pa odbor ni priporočil konca tovrstnih dejavnosti, ki se bodo tako očitno nadaljevale. Priporočil je le, da morajo biti odločitve o tem sprejete v samem državnem vrhu, pri čemer naj se upošteva, ali gre za voditelje držav, ki delijo temeljne vrednote z ZDA. V svetu so odmevale predvsem informacije o vohunjenju za nemško kanclerko Angelo Merkel, ki je Obami zabrusila, da se ZDA obnašajo kot nekdanja vzhodnonemška komunistična policija Stasi.
Informacije, ki jih je objavil Snowden, so govorile tudi o prisluškovanju brazilski predsednici Dilmi Rousseff, ki je zaradi tega odpovedala državniški obisk Bele hiše. Nemčija in Brazilija sta v Generalni skupščini Združenih narodov predlagali resolucijo o zaščiti pred nezakonitim nadzorom. Resolucija je bila v sredo soglasno sprejeta, vendar ni zavezujoča.
