Racijo so izvedli, ker so ostarelega Corneliusa Gurlitta sumili utaje davkov. Njegov oče je dela neprecenljive vrednosti kupil ali dobil od nacistov v tridesetih in štiridesetih letih prejšnjega stoletja. Na trgu naj bi bile danes vredne več kot milijardo evrov.
Umetnine so več kot pol stoletja ležale skrite med starimi kozarci za vlaganje in kupi drugih smeti in trohneče hrane v zatemnjenih sobah Gurlittovega stanovanja v središču bavarskega glavnega mesta. Gurlitt je danes star že več kot 80 let. Je samotar brez službe, živel pa je od prodaje slik neprecenljive vrednosti. Čeprav je bila njegova babica Judinja, je bil Hildebrand Gurlitt zaradi svojega znanja in številnih kontaktov v umetniškem svetu za voditelje tretjega rajha nepogrešljiv.
Hitlerjev minister za propagando Joseph Göbbels ga je pooblastil za izvoz umetnin, ki so bile po mnenju nacistov degenerirane. V odkriti zbirki so številna dela največjih mojstrov 20. stoletja. Med njimi je celo delo Henrija Matissa, ki je nekoč pripadalo znanemu judovskemu zbiratelju Paulu Rosenbergu, očetu znane francoske novinarke Anne Sinclair, bivše soproge prvega moža Mednarodnega denarnega sklada Dominiqua Strauss-Kahna.
Rosenberg je moral svojo zbirko prepustiti nacistom, da je lahko zbežal in si rešil življenje. Nacisti so pred in med drugo svetovno vojno množično plenili umetniška dela ne le v Nemčiji, ampak tudi drugod po Evropi. Številna so kot degenerirana zaplenili Judom ali so jih prisilili, da so jim jih prodali po nizkih cenah. Mnoga dela so še danes izgubljena.
