Slovenija

Korošci si bodo rane celili s tožbami

Gabrijel Toplak
5. 11. 2013, 20.30
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Škode po lanskih poplavah na porečju reke Drave v višini dobrih 97 milijonov evrov očitno, kot se zdaj nakazuje, ni povzročila samo naravna ujma, ampak je najverjetneje nastala tudi zaradi neodgovornega človeškega ravnanja.

Pristojne službe jo intenzivno odpravljajo, saj je država letos za sanacijo namenila 5,5 milijona evrov.

Prebivalci porečja Drave so pred skoraj letom dni doživeli katastrofalne stoletne vode, ki pa so bile, kot zdaj kaže, ne le naravna ujma, pač pa verjetno tudi posledica neodgovornega človeškega ravnanja na drugi strani meje. Skupna škoda je znašala dobrih 97 milijonov, država pa je letos za odpravljanje posledic namenila 5,5 milijona evrov.

Vodja gospodarjenja s porečjem Drave pri Vodnogospodarskem podjetju Drava Ptuj Rok Ferme je pojasnil, da so začeli sanacijska dela izvajati konec julija v Trčovi, kjer so odpravili poškodbe na 1750 metrov dolgem obstoječem zavarovanju levega brega, na sipini v Malečniku pa so odstranili vso zarast in naplavine do globine približno metra in pol. »Trenutno izvajamo sanacijska dela na sipinah po reki navzdol od Celestrine, kjer je predvidena odstranitev zarasti in preoblikovanje sipine, in pri izlivu Stražunskega jarka, kjer je predvidena odstranitev podrtih dreves in čezmerne zarasti,« je pojasnil Ferme.

Na sipini pod mostom v Borlu na odseku Markovci–Zavrč so odstranili zarast in muljast material, izvedli so tudi popravilo obrežnih zavarovanj na obeh bregovih. Tačas izvajajo sanacijska dela še na sipini v Mali vasi in na levem bregu pod jezom v Markovcih, kjer bodo utrdili brežine.

Dela morajo zaključiti še ta mesec, sicer pa večjih težav pri izvajanju del po besedah Fermeta ni bilo; nekaj so jih imeli le z naravovarstveniki pri izvedbi del v Malečniku.

Med najbolj prizadetimi koroškimi občinami so bile Slovenj Gradec, Dravograd in Vuzenica. Samo v Slovenj Gradcu je škoda na infrastrukturi znašala okoli 600 tisoč evrov, pri občanih je bilo škode za okoli 750 tisoč, na gozdnih cestah za okoli 150 tisoč evrov, največja pa je bila pri poslovnih subjektih, saj zdajšnje ocene presegajo 20 milijonov evrov.

Tamkajšnja občina je doslej za odpravo škode namenila okoli 470 tisoč evrov iz občinskega proračuna, od države pa je prejela 131 tisoč za sanacijo pilotne stene v Razborju, ki se še izvaja. Poteka tudi največja sanacija struge na reki Mislinji v Pamečah, dela na Suhodolnici naj bi se začela v teh dneh. V Dravogradu, ki leži na sotočju Drave, Mislinje in Meže, so poplave po grobih ocenah naredile za več kot 13 milijonov evrov škode.

Županja Dravograda Marijana Cigala pravi, da so do zdaj od države prejeli 35.600 evrov za sprotno reševanje najhujših posledic, sicer pa so iz proračunske rezerve sanirali najnujnejše na cestah in ceveh ter obnovili dve občinski stanovanji.

V dogovoru z dravskimi elektrarnami in donatorjem so sanirali škodo na omrežju za čistilno napravo, a se občani po besedah županje posamično že odločajo za sodelovanje v tožbi proti družbi Verbund, ki upravlja avstrijske hidroelektrarne, medtem ko se občina za to še ni odločila. So se pa za sodelovanje v pravnih postopkih odločili v občini Vuzenica, je dejal župan Franjo Golob. Tam je bilo prizadetih 27 objektov.