Žirija je v obrazložitvi zapisala, da Munrojeva piše v "izjemno izdelanem stilu, ki ga zaznamujeta jasnost in psihološki realizem".
Munrojeva, rojena 10. julija 1931 v majhnem mestecu v Ontariu, si je literarno slavo prislužila z opisovanjem podeželskega življenja v domači provinci, zaradi česar so jo poimenovali tudi "ontarijski Čehov". V slovenščino sta prevedeni njeni deli Preveč sreče: zgodbe in Sovraži me, rad me ima, dvori mi, ljubezen da, mož in žena sva.
"Njene zgodbe so pogosto postavljene v majhna mesteca, kjer se želja po družbeno sprejemljivem obstoju pogosto izrazi v težavnih odnosih in moralnih dilemah - težavah, ki izvirajo iz generacijskih razlik in različnih ambicij v življenju," so še zapisali v žiriji.
Zanimivosti
Odgovorno v prihodnost z naložbenim zavarovanjem
Z največ dobitniki Nobelove nagrade za literaturo, kar 15 doslej, se lahko pohvali Francija. Velika Britanija in Združene države Amerike beležijo 11 literarnih nobelovcev, Munrojeva pa je Kanadi prinesla prvo Nobelovo nagrado za literaturo.
Prestižno nagrado ji bodo izročili 10. decembra v Stockholmu, na dan, ko je leta 1896 umrl Alfred Nobel, po katerem je nagrada poimenovana. Letos je nagrada vredna osem milijonov švedskih kron (916.000 evrov).
Švedska akademija Nobelovo nagrado za književnost podeljuje od leta 1901. Doslej so jo podelili 105-krat, prejelo pa jo je 109 avtorjev, saj sta si nagrado štirikrat delila dva pisatelja. Nagrado je doslej prejelo le 12 žensk, odklonila pa sta jo Boris Pasternak leta 1958 in Jean Paul Sartre leta 1964. Lani jo je prejel kitajski pisec Mo Yan.
