Novice Svet24

Po dogovoru z Evropsko komisijo je edina sprememba v zakonu umik časovne omejitve, ki bo omogočal, da bodo od začetka prihodnjega leta lahko izročali svoje državljane tudi za zločine, ki so bili storjeni pred avgustom 2002.

Hrvaški premier Zoran Milanović je danes poudaril, da bo tudi Češka s 1. januarjem 2014, odpravila podobne omejitve, zaradi katerih pa ni bila deležna nobenih kritik iz Bruslja.

Milanović je spomnil, da so v hrvaškem saboru dva dni pred vstopom v EU spremenili več kot 80 določil v zakonu o pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah s članicami EU, za Bruselj pa je bila sporna zgolj časovna omejitev.

Sicer pa Evropska komisija ni še ustavila postopka za uvedbo sankcij proti Hrvaški zaradi neusklajenosti njene zakonodaje s pravnim redom EU. Rok za odločitev o sankcijah poteče do konca prihodnjega tedna. V Bruslju pričakujejo, da bo Hrvaška čim prej tudi formalno umaknila sporne omejitve za izročitev hrvaških državljanov v skladu z evropskim pripornim nalogom.

Milanović je napovedal, da bodo v hrvaški sabor poslali tudi mnenje o nujnosti ustavnih sprememb, s katerimi bi v hrvaško ustavo zapisali, da ne bo zastaranja hujših umorov, vključno s politično motiviranimi umori.

Medtem so postopek za spremembo ustave že začeli na saborskem odboru za zakonodajo, za spremembe pa je potrebna dvotretjinska večina poslancev.

Zato je Milanović danes dejal, da pričakuje podporo vseh parlamentarnih strank, posebej pa tistih, ki so med sporom z Brusljem o lex Perković govorile, da vlada ščiti nekatere osebe, in zahtevale, naj nemudoma spremeni sporni zakon.

Obenem je povedal, da ne bo nobenih pogajanj pri izvajanju ustavnih sprememb. HDZ namreč nasprotuje saborski razpravi o ustavnih spremembah, dokler država ne bo uveljavila spremenjenega lex Perković.

Hrvaški premier je danes še pojasnil, da bo šele po spremembi ustave možno izvajati pravosodne postopke. Med njimi je tudi preiskava proti nekdanjemu jugoslovanskemu in hrvaškemu obveščevalcu Josipu Perkoviću, ki ga sumijo sodelovanja pri umoru hrvaškega izseljenca Stjepana Đurekovića na Bavarskem leta 1983. Njegovo izročitev zahteva Nemčija.

Na vladi so v sredo pojasnili, da zgolj spremembe zakona ne morejo zagotoviti izročitve Perkovića, ker v hrvaški zakonodaji ostaja določilo, po katerem mora sodišče zavrniti zahtevo za izročitev za kazniva dejanja, ki so zastarala v skladu s hrvaškimi zakoni.

S spremembami ustave, s katerimi bi ukinili zastaranje hujših umorov, bo to možno. Hrvaško tožilstvo je leta 1997 zaradi pomanjkanja dokazov zavrnilo kazensko ovadbo proti Perkoviću, ki je bila vložena leta 1994. Zastaranje pa je nastopilo leta 2008.

Milanović je v preteklih tednih večkrat napovedal tudi oblikovanje saborske preiskovalne komisije, ki bo ugotavljala okoliščine vodenja postopka proti Perkoviću. Ob tem predvsem pričakuje, da se bo pokazala resnična vloga nekaterih vodilnih članov HDZ, vključno s predsednikom stranke Tomislavom Karamarkom, ki je v drugi polovici 90. let vodil hrvaške obveščevalne službe, v prejšnji vladi pa je bil notranji minister.