Pri zahtevku jih zastopa celovški odvetnik Franz Serajnik. Zastopnik oškodovancev je za omenjeni časnik v zvezi s tožbo pojasnil, da je upravitelj novembra lani začel prazniti jezove hidroelektrarn v trenutku, ko je zaradi obilnih padavin Drava začela poplavljati okoliška območja, in tako znatno povečal učinek uničujočih poplav, ki so se po toku Drave privalile v Slovenijo. Verbund je po njegovem ogrozil javno varnost.
Sicer pa se zanimanje za priključitev skupinski tožbi po njegovem še vedno povečuje. Večinoma gre za slovenske državljane, ki živijo med Dravogradom in Mariborom, nekaj pa je tudi Avstrijcev in podjetij. Čeprav tožbe še niso vložili, Serajnik ocenjuje, da se bo skupna višina zahtevane odškodnine približala šestim milijonom evrov, piše Dnevnik.
Kot piše časnik, so ravno v teh dneh oškodovanci preko odvetnika upravitelja hidroelektrarn pisno obvestili o svojih zahtevah, ali in kdaj bodo vložili civilno tožbo, pa bo odvisno od odziva Verbunda. Če ta ne bo privolil v zunajsodno poravnavo, Serajnik napoveduje, da ga bodo začeli sodno preganjati najkasneje jeseni. Odvetnik ne dvomi o uspehu tožbe, saj odgovornost podjetja za dodatne razsežnosti poplav po njegovih besedah ne bi smela biti več sporna.
Nanjo namreč kažejo tudi številne tehnične ugotovitve, do katerih so se dokopali preiskovalci v postopku, ki ga je že spomladi sprožilo avstrijsko državno tožilstvo v Celovcu. V njem kot zastopnik oškodovancev sodeluje tudi Serajnik, zato ima dostop do doslej zbranih informacij. Preiskava tožilstva bo po njegovi oceni trajala še kar nekaj časa, še dodaja Dnevnik.
Sicer pa je že aprila letos tudi avstrijsko državno tožilstvo v Celovcu zaradi ravnanj med novembrskimi poplavami sprožilo preiskovalni postopek proti družbi Verbund.
