Tajni dokument iz leta 2010, ki naj bi ga Guardian dobil od nekdanjega pogodbenega sodelavca ameriških obveščevalnih služb Cia in NSA Edwarda Snowdna, razkriva, da je ameriška agencija za nacionalno varnost za "tarče" označila 38 veleposlaništev in misij. Dokument navaja podrobnosti o metodah sledenja komunikacijam - od prisluškovalnih naprav na elektronski komunikacijski opremi do uporabe posebnih anten.
Guardian objavlja kodirna imena domnevnih operacij nadzora francoske in grške misije pri ZN ter italijanskega veleposlaništva v Washingtonu. Na seznamu tarč so tudi ameriške zaveznice zunaj Evrope - Japonska, Mehika, Južna Koreja, Indija in Turčija.
Časnik omenja še en dokument iz leta 2007, ki razkriva, da je bila vohunska naprava nameščena na šifrirnem faksu na misiji EU v Washingtonu, povzema BBC.
Ameriški državni sekretar John Kerry je danes izjavil, da zbiranje informacij o drugih državah ni "neobičajno", drugih obtožb na račun ZDA pa ni želel komentirati. Kerry je danes ob robu varnostnega foruma v Bruneju o tem vprašanju govoril z visoko zunanjepolitično predstavnico EU Catherine Ashton, ki je izrazila zaskrbljenost in terjala pojasnila.
Nemški tednik Spiegel je v soboto na svoji spletni strani objavil, da je NSA že pred leti začela prisluškovati institucijam EU in njenim misijam. Pri tem se sklicuje na tajne dokumente, ki jih je pridobil Snowden. EU, Nemčija in Francija so od Washingtona že zahtevale pojasnila.
Francoski zunanji minister Laurent Fabius je v nedeljo izjavil, da so ameriška dejanja, če bodo potrjena, povsem nesprejemljiva.
Francoski predsednik Francois Hollande je danes od ZDA zahteval, naj takoj prenehajo vohuniti za evropskimi institucijami. "Ne moremo sprejeti tovrstnega vedenja med partnerji in zavezniki," je dejal Hollande med obiskom v mestu Lorient na severozahodu Francije. "Zahtevamo, da se to takoj preneha," je dodal.
Nemška pravosodna ministrica Sabine Leutheusser-Schnarrenberger je dejala, da ameriško početje spominja na metode, ki so jih med hladno vojno uporabljali sovražniki.
Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, Steffen Siebert je danes dejal, da morajo ZDA po škandalu znova vzpostaviti zaupanje s svojimi evropskimi zavezniki. Siebert je dodal, da nemška vlada minuli konec tedna izrazila začudenje in zahtevala pojasnila. Nemško zunanje ministrstvo je danes poklicalo na pogovor ameriškega veleposlanika v Berlinu.
Italijanska zunanja ministrica Emma Bonino je danes izrazila prepričanje, da bodo ZDA posredovale potrebne podrobnosti in zagotovila glede poročanja medijev o ameriškem vohunjenju.
Predsednik Evropske parlamenta Martin Schulz pa je opozoril, da bi imelo vohunjenje lahko resne posledice na odnose med EU in ZDA.
Podpredsednica Evropske komisije in komisarka za pravosodje Viviane Reding je izjavila, da partnerji ne vohunijo drug za drugim.
Generalni sekretar ZN Ban Ki Moon je danes države pozval, naj zaščitijo nedotakljivost diplomatskih predstavništev na svojih ozemljih. "Od držav članic se pričakuje, da ščitijo nedotakljivost diplomatskih misij," je dejal Ban v Ženevi. Ob tem je poudaril, da je potrebno zaščititi diplomatska predstavništva, vključno z njihovimi informacijami, ni pa želel neposredno komentirati poročil o vohunjenju NSA.
Svet
Tarče ameriškega vohunjenja tudi Francija, Grčija in Italija
Najnovejši dokumenti, povezani z afero o ameriškem vohunjenju, ki jih je danes objavil britanski časnik Guardian, razkrivajo, da so bile tarče ameriških programov nadzora komunikacij tudi Francija, Grčija, Italija ter nekatere ameriške zaveznice zunaj Evrope.
Reuters
