Obama bo v Berlin prispel v torek zvečer, ko se mu bodo pridružile tudi prva dama Michelle in hčerki Malia in Sasha z obiska Dublina. V sredo se bo najprej srečal s predsednikom Nemčije Joachimom Gauckom, nato sledijo pogovori s kanclerko Angelo Merkel, novinarska konferenca in kosilo.
Po kosilu bo imel Obama govor, v katerem bo po besedah namestnika svetovalca za nacionalno varnost Bena Rhodesa govoril o globokih in trajnih vezeh med državama, pomenu transatlantskega zavezništva, skupnih vrednotah in potrebi po nadaljevanju sodelovanja v soočanju s skupnimi izzivi in utrjevanju demokratičnih vrednot.
Obama se bo nato srečal s socialdemokratskim kandidatom za kanclerja Peerom Steinbrückom, zvečer pa mu bo Merklova vrnila uslugo za državniško pogostitev med obiskom Washingtona leta 2011 in sicer z večerjo v palači iz 17. stoletja Charlottenburg.
Merklova, ki se bo jeseni potegovala za že tretji zaporedni mandat, leta 2008 Obami ni dovolila govora na kraju, kjer je Ronald Reagan pozval Mihaila Gorbačova, naj zruši Berlinski zid. Obama je bil takrat le predsedniški kandidat. Prepoved je utemeljila z razlago, da bi potem lahko tam govoril vsakdo, ki si želi.
Obama še posebej po osvojitvi drugega mandata na volitvah lani novembra, ko so ankete pokazale, da bi zanj volilo več kot 80 odstotkov Nemcev, že dolgo ni več kdorkoli. Čeprav z 58-letno Merklovo nista navezala prisrčnih odnosov, pa sta si oba voditelja, ki sta v transatlantski navezi obenem edina še vedno na oblasti od leta 2009, v marsičem podobna.
Predvsem po poslovnosti, pragmatizmu, hladni in učinkoviti preračunljivosti, da se opravi to, kar se pač mora. Tudi njuni osebni zgodbi sta si podobni. 51-letni Obama je prvi temnopolti predsednik ZDA, Merklova pa prva ženska na čelu nemške vlade, ki je ob tem prišla še iz nekdanje Vzhodne Nemčije.
Prav tam bo v sredo zbrana veliko manjša množica poslušalcev Obamovega govora, kot se je leta 2008 zbrala v parku Tiergarten. Okoli 4000 izbranih bo Obamov govor poslušalo na nekdanji vzhodnonemški strani Brandenburških vrat in Nemci se že šalijo, da je tako prav, glede na to, da nekateri njegove metode boja proti terorizmu primerjajo z metodami nekdanje vzhodnonemške politične policije Stasi.
Rhodes je pojasnil, da so se za vzhodnonemško stran odločili zaradi večjega simbolnega poudarka napredka po hladni vojni. Ameriški analitiki pa menijo, da je razlog predvsem v tem, da ne bo nerodnih primerjav z več kot 200.000 poslušalci govora v Tiergartenu leta 2008 in verjetno precej manjšo množico letos, kajti navdušenje Evropejcev nad Obamo se 50 let po obisku Johna F. Kennedyja v razdeljenem Berlinu ohlaja.
V Evropi vlada nezadovoljstvo, da mu ni uspelo zapreti taborišča za teroristične osumljence na Kubi Guantanamo in ker ZDA z brezpilotnimi letali ubijajo teroristične osumljence in ob tem nedolžne civiliste. Po razkritju programov nadzora nad telefonskimi pogovori in internetom s strani Agencije za nacionalno varnost (NSA) pa tudi niso zadovoljni, ker vohuni za njimi v slogu "velikega brata".
Rhodes je povedal, da pričakujejo pogovor o nadzornih programih, in nemška stran je ameriški že poslala seznam vprašanj, na katera želi odgovore. Kljub odmevnosti pa bo vohunski program ameriške vlade le manjša ovira tokratnega obiska.
Obama se je odločil, da bo oborožil upornike v Siriji, za kar bo iskal podporo na vrhu G8, kot tudi v Nemčiji. Evropski zavezniki so za zdaj do zamisli zadržani. Nemčija je obljubila, da bo po letu 2014 v Afganistanu obdržala 800 vojakov za urjenje afganistanskih sil, z ZDA pa sodeluje tudi pri sankcijah proti Iranu zaradi jedrskega programa.
Glavni del pogovora pa bo zadeval gospodarstvo. V času, ko so številne evropske države ujete v recesiji, ZDA in Nemčija dosegata gospodarsko rast, čeprav počasno in kljub uvodoma različnim pristopom. Merklova je tako malce popustila pri odločnem vztrajanju pri zategovanju pasu, ZDA pa so doleteli avtomatični proračunski varčevalni ukrepi. Vsak je hote ali nehote naredil korak proti drugemu.
Tako Obama kot Merklova pa sta odločna zagovornika čezatlantskega trgovinskega in investicijskega partnerstva (TTIP), to je trgovinskega sporazuma med ZDA in EU, za katerega je v začetku leta dal pobudo Obama. Sporazum bi naj obema stranema prinesel skupaj več kot 200 milijard evrov koristi na leto, dokončali pa naj bi ga v prihodnjem letu. Ministri članic EU so v soboto zjutraj uspeli doseči dogovor o mandatu za pogajanja, potem ko je Francija zaradi strahu pred poplavo hollywoodske kulture dosegla, da so vsaj na začetku iz pogajanj izvzeli avdiovizualni in filmski sektor.
Svet
Obami sedaj dovoljen govor pred znamenitimi vrati
Ameriški predsednik Barack Obama se bo po koncu druženja s kolegi iz skupine industrijsko najbolj razvitih držav G8 na Severnem Irskem v torek odpravil v Berlin, kjer bo imel naslednji dan govor pred znamenitimi Brandenburškimi vrati, ki ga leta 2008 sredi predsedniške kampanje ni smel opraviti.
Reuters
