Slovenija

Bomo ukinjali občine ali ne?

STA / S.R.
16. 6. 2013, 12.11
Posodobljeno: 9. 8. 2017, 09.52
Deli članek:

Predstavniki združenj občin se bodo v prihodnjem tednu sestali s predstavniki vlade, predvidoma tudi z ministrom Gregorjem Virantom, ki je pristojen tudi za področje lokalne samouprave, in ministrom za izobraževanje Jernejem Pikalom.

Mediaspeed
Virant bo moral marsikaj pojasniti.

Pričakovanja pred sestankom so velika, saj se je nabralo kar nekaj vprašanj, na katera v občinah želijo odgovore. Občine želijo pojasnila o napovedanem krčenju njihovega števila

V prvi vrsti v občinah pričakujejo, da jim bo minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant na sestanku, sklicanem za 20. junij, pojasnil svoje napovedi o zmanjševanju števila občin. Že vnaprej pa so zaprosili tudi za finančne izračune o prihrankih, ki naj bi jih z ukinjanjem občin dosegli.

Ministrove napovedi o zmanjševanju števila občin so jih pravzaprav presenetile, saj je po besedah generalne sekretarke Skupnosti občin Slovenije (SOS) Jasmine Vidmar minister konec aprila na srečanju s predstavniki obeh reprezentativnih združenj jasno povedal, da ne bodo šli v ukinjanje občin, da pa bodo njihovo povezovanje spodbujali z različnimi ukrepi.

Temu je sledil tudi osnutek sprememb zakona o lokalni samoupravi, ki so ga skupaj z osnutkom novele zakona o financiranju občin v približno tistem času dobili v obravnavo. V predlogu, ki ga je pridobila STA, je med drugim zapisano, da bolj ekonomično in učinkovito zagotavljanje občinskih nalog nujno terja povezovanje in združevanje občin.

Medtem ko so skupne občinske uprave v praksi zaživele - vanje je bilo v letu 2010 vključenih 186 občin, ki sodelujejo predvsem na področjih inšpekcij in redarstva -, pa z zvezami občin, ki jih prav tako omogoča že obstoječa zakonodaja, ni tako. Predlog novele tako želi sedaj z nekaterimi spremembami narediti korak naprej tudi tu.

Občine želijo pojasnila o napovedanem krčenju njihovega števila.

Zvezo občin kot institucionalno obliko medobčinskega sodelovanja določa kot pravno osebo javnega prava, na katero lahko občine prenesejo izvajanje nalog iz svoje pristojnosti, tudi del regulatornih pristojnosti. Prav tako je predvideno, da bi bila neposredni uporabnik občinskih proračunov, njen svet in druge njene organe pa bi določili z aktom o njeni ustanovitvi.

Kot pa v enem od zapisov na svoji spletni strani ugotavljajo v Združenju občin Slovenije (ZOS), so pri predlaganih spremembah na področju ustanavljanja zvez občin še nejasnosti, saj je to področje urejeno zelo skromno (le z enim členom).

Odprta tudi vprašanja na področju financiranja

Prav tako imajo nekatere občine pomisleke pri osnutku sprememb zakona o financiranju občin. Zanje so namreč problematične nove določbe o določanju povprečnine oz. "zmanjševanje vloge združenj občin pri sklepanju dogovora o višini povprečnine".

Ko gre za financiranje, pa to ni edino vprašanje, ki skrbi občine. Želijo si, da bi se obudila priprava predloga zakona za uravnoteženje javnih financ za občine, s katerim bi občinam zmanjšali nekatere zakonsko določene obveznosti ter s tem porabo. Prav tako jih skrbi uvedba novega davka na nepremičnine.

Slednji bo namreč nadomestil davek od premoženja, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč in pristojbino za vzdrževanje gozdnih cest, ki so sedaj v celoti prihodek občin; za novi davek, s katerim naj bi se sicer prihodki povečali, pa je predvideno, da se bo delil med občine in državo. Preden bi k predlaganim spremembam podali svoje pripombe, si v občinah želijo tudi izračunov davka na nepremičnine za vsako občino posebej.

Za zadolževanje občin že sedaj, pred uveljavitvijo fiskalnega pravila veljajo omejitve

Sicer pa tudi še ni jasno, kakšne dejanske posledice bo za občine prinesla uveljavitev zlatega fiskalnega pravila. Kot pravi Tone Jerovšek, ki je kot eden pravnih strokovnjakov sodeloval pri pripravi ustavnih sprememb o fiskalnem pravilu, bodo tudi občine morale trošiti v okviru razpoložljivih sredstev, načeloma brez zadolževanja.

Seveda pa je po njegovi besedah vse odvisno od tega, kakšne kriterije in kolikšna možna odstopanja bo tako za državni proračun, kot tudi za proračune občin določil izvedbeni zakon, ki ga bo moral DZ sprejeti z dvotretjinsko večino.

Da se bodo dejanske posledice reševale z izvedbenim zakonom, navajajo tudi na finančnem ministrstvu, kjer zagotavljajo, da bo vlada pri določitvi vsebine izvedbenega zakona vsekakor "upoštevala dejansko stanje tako proračuna države kot tudi občin in poskušala poiskati rešitve, ki bodo čim manj obremenjujoče za proračune občin".

V združenjih občin izpostavljajo, da pri zadolževanju občin že sedaj veljajo omejitve. Kot pravi predsednik SOS Ivan Žagar, občine za vsako zadolževanje potrebujejo soglasje finančnega ministra, obseg zadolževanja na občinski ravni pa predstavlja bistveno manjši del javnega dolga od tistega na ravni države. Poleg tega se občine po Žagarjevih besedah praviloma ne zadolžujejo za tekočo porabo, ampak gre za namensko zadolževanje.

Občine so skupaj zadolžene za okrog 800 milijonov evrov, kar je v primerjavi z zadolžitvijo države malo, meni tudi predsednik ZOS Robert Smrdelj, ki dodaja, da so slovenske občine ene najmanj zadolženih v Evropi.

Smrdelja skrbi, da se ne bi poskušalo občin v tem segmentu popolnoma "blokirati na račun tega, da bi se laže zadolževali država ali pokojninska blagajna. Kot poudarja, mora biti z vidika financiranja občin odprta tudi možnost kreditiranja. Tako je njihov predlog, da preprosto ostane v veljavi obstoječa regulativa, ki je glede občin zelo rigorozna, ter se ne vpeljuje dodatnih omejitev.

Skupna zadolženost občin presega 800 milijonov evrov

Skupna zadolženost 211 slovenskih občin in pravnih oseb na lokalni ravni sicer raste. Konec leta 2010 znašala 733,5 milijona evrov, ob koncu leta 2011 se je povzpela na nekaj čez 805 milijonov evrov, konec lanskega leta pa je po še nepopolnih podatkih presegla 850 milijonov evrov.

Občine se med sabo sicer precej razlikujejo v zadolženosti. Na vrhu seznama najbolj zadolženih najdemo tako majhne, kot tudi večje, mestne občine. Dolg, preračunan na prebivalca, je največji v občinah Gornji Petrovci (1381,79 evra) in Solčava (1341,62 evra). Gornji Petrovci so bili tudi ena od dveh občin (ob Šalovcih), ki sta na dan 30. maja letos imeli blokirana računa.

Občine so skupaj zadolžene za okrog 800 milijonov evrov

Gornji Petrovci so po zadnjih podatkih zadolženi za nekaj čez tri milijone evrov, Šalovci za dobrega 1,6 milijona evrov, Solčava za okrog 692.000. Veliko bolj je zadolžena prestolnica, in sicer v višini slabih 221,2 milijona evrov, z 814 evri dolga na prebivalca pa je po zadolženosti na 11. mestu. Od mestnih občin je pred njo le še Koper s 1102 evroma dolga na prebivalca oz. skupno zadolženostjo v višini 56,56 milijona evrov.

Podatki, ki so jih STA posredovali s finančnega ministrstva, sicer še niso dokončni. Z nekaterimi občinami jih še usklajujejo. Občine, katerih dolg na prebivalca po sedanjem seznamu ne presega dveh evrov, pa so občine Logatec, Borovnica, Kamnik, Bloke in Vrhnika.