Gadafija so konec oktobra 2011 ubili uporniki, potem ko so letala zveze Nato napadla njegov konvoj. Poveljstvo Nata je zatem pojasnjevalo, da niso vedeli, da je v konvoju tudi Gadafi in da napad ni bil načrtovan, vendar pa špekulacije o vpletenosti tujih obveščevalcev v Gadafijevo smrt niso nikoli potihnile.
"Med libijsko krizo smo imeli premiera, ki je, ko je govoril o Gadafiju, dejal tajnim službam: 'Zakaj ga ne ubijete?'" je o Berlusconiju povedal diplomat, ki je blizu nacionalnim varnostnim krogom. Pri tem je pojasnil, da obveščevalne službe potem na podlagi takega predloga običajno "skušajo spremeniti zadeve na terenu", ponavadi s pomočjo lokalnih akterjev.
Tudi italijanski časnik Il Fato Quotidiano je objavil podobno zgodbo in sicer iz pogovora z nekdanjim obrambnim ministrom v Berlusconijevi vladi, Ignaziom La Russo. "Tega sicer meni ne bi povedali, ampak bi bilo povsem mogoče. Berlusconi je bil zaskrbljen zaradi svojega položaja, saj si je bil z libijskim voditeljem prej precej blizu," je dejal La Russa glede namigov, da naj bi Berlusconi naročil likvidacijo Gadafija.
Pred krizo v Libiji sta bila sicer voditelja velika prijatelja. Leta 2008 sta podpisala tudi kontroverzen sporazum o prijateljstvu, s katerim je Italija obljubila pet milijard dolarjev odškodnine za tri desetletja zatiranja Libijcev med kolonialno nadvlado pred drugo svetovno vojno, Gadafi pa je obljubil, da bo sprejel takojšnjo deportacijo nezakonitih priseljencev, ki bi v Italijo preko Sredozemskega morja prišli iz Libije.
Z začetkom upora v Libiji pa se je Berlusconi postavil na stran upornikov in veliko prijateljstvo se je končalo.
Berlusconijev tiskovni predstavnik Paolo Bonaiuti je sicer vsa namigovanja glede tega, da naj bi Berlusconi naročil likvidacijo Gadafija, zgroženo zavrnil. "Kako lahko trdite, da je predsednik Berlusconi sploh pomislil na kaj tako nizkotnega," je zapisal v izjavi za javnost.
