Novice Svet24

V ospredju predvolilne kampanje, ki je minila veliko mirneje kot tista pred štirimi leti, sta bila iranski jedrski program in slabe gospodarske razmere. Slednje so tako konservativni kot edini reformistični kandidat pripisovali jedrski politiki Ahmadinedžada. Sedanji iranski predsednik se po dveh štiriletnih mandatih poslavlja s položaja, saj zaradi ustavnih omejitev ne more kandidirati še enkrat. Za njegovega naslednika se poteguje šest kandidatov, ki vsi razen enega prihajajo iz konservativnega tabora.

Kot eden glavnih favoritov se omenja Mohamed Baker Galibaf, ki si je politično podporo v zadnjih letih nabral predvsem z dosežki na položajih nacionalnega policijskega načelnika in župana Teherana ter z zvestobo vrhovnemu voditelju države, ajatoli Alija Hameneju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Za pomembnega kandidata velja tudi trenutni glavni jedrski pogajalec Saed Džalili, ki zavrača zbližanje z Zahodom in sprejetje kompromisa glede državne jedrske politike. Obeta si glasove podpornikov Ahmadinedžada.

Še en kandidat konservativnega tabora je nekdanji zunanji minister Ali Akbar Velajati. Kot svetovalec ajatole Hameneja ima podporo tako klerikov kot oblasti. Napoveduje prizadevanja za izogibanje nadaljnjim sporom z Zahodom.

Podobne napovedi prihajajo iz ust še enega favorita, nekdanjega glavnega jedrskega pogajalca Hasana Rohanija, ki velja za zmernega kandidata s podporo reformistov. Z zahodnimi vladami želi skleniti dogovor glede iranskega jedrskega programa, ker želi, kot pojasnjuje, državo potegniti iz mednarodne izolacije.

Preostala dva kandidata sta nekdanji poveljnik elitne revolucionarne garde Mohsen Rezaj in nekdanji minister za komunikacije Mohamed Garazi.

Iranski svet varuhov je sicer maja potrdil osem kandidatov za predsedniške volitve, a sta dva v začetku tedna od kandidature odstopila. Eden od njiju je bil kandidat reformistov, ki se je umaknil v luči prizadevanj, da bi se njihovi glasovi zbrali pri enem kandidatu, Rohaniju.

Tega podpirata tako nekdanji reformistični predsednik Mohamed Hatami kot prav tako nekdanji predsednik Akbar Hašemi Rafsandžani, čigar kandidaturo za predsedniški položaj je svet varuhov letos na presenečenje številnih zavrnil.

Vsi kandidati so se v predvolilni kampanji osredotočili na spor z Zahodom glede jedrskega programa. Sankcije, ki si jih je s tem nakopal Iran, so močno poslabšale gospodarske razmere v državi in kandidati so za to pretežno krivili Ahmadinedžada. Tako Velajati kot Rohani sta med drugim menila, da Ahmadinedžadova politika na tem področju izraža nepotrebno bojevito retoriko.

A prav noben kandidat ni napovedal spremembe jedrskega programa, med drugim ustavitve bogatenja urana. Zahod namreč trdi, da si država prizadeva razviti jedrsko orožje, medtem ko Teheran trdi, da je program povsem miroljubne narave.

Kljub temu pa v nasprotju z volitvami leta 2009, ko sta opozicijska kandidata Mir Hosein Musavi in Mehdi Karubi v kampanji ostro kritizirala vlado, tokratna razprava ni postregla z živahnostjo.

Medtem ko so televizijska soočenja pred prejšnjimi volitvami pritegnila veliko zanimanja, jih tokrat niso jemali resno niti domači mediji. Kandidati so vljudno odgovarjali na vprašanja voditelja in se previdno izogibali razgretim debatam izpred štirih let.

Vsi kandidati, vključno z reformisti, so izkazovali zvestobo sistemu in bili v izjavah previdni. Kot piše nemška tiskovna agencija dpa, si nihče ne želi deliti usode Musavija in Karubija, ki sta od februarja 2011 v hišnem priporu.

Musavijevo Zeleno gibanje danes obstaja večinoma le še na prepovedanih spletnih straneh. Po volitvah leta 2009 so zaradi domnevnih goljufij uprizorili proteste, ki pa so jih oblasti nasilno zatrle in aretirale disidente in reformistične politike. Tokrat je gibanje organiziralo nekaj protestov, a o zanesenjaškem valu izpred volitev leta 2009 ni sledu.

V trenutni gospodarski situaciji, ko inflacija presega 40 odstotkov in se je vrednost nacionalne valute prepolovila, Iranci pred volitvami ne izkazujejo pretiranega navdušenja, kaj šele, da bi se odpravili na ulice, piše dpa.

Glede na eno redkih javno objavljenih raziskav, ki jo je pri 10.000 vprašanih opravila iranska tiskovna agencija Mehr, ima sicer največ podpore Galibaf s slabimi 18 odstotki, s 14,6 odstotki mu sledi Rohani, temu pa Džalili s slabimi desetimi odstotki podpore.

Ti izidi kažejo, da bo za izvolitev predsednika verjetno potreben drugi krog, ki bo predvidoma 21. junija.

Izid volitev naj bi bil po nekaterih napovedih v veliki meri odvisen od tega, koliko Irancev se bo v petek odpravilo na volišča. Nizka udeležba bi lahko okrepila možnosti Džalilija, čigar podporniki tako s konservativnega pola kot izmed Ahmadinedžadu naklonjenih islamistov, bodo zagotovo volili.

Udeležba nad 40 odstotki bi bila medtem v prid Velatiju in Galibafu, ki sta oba zvesta oblasti in ustroju države, blizu Hameneju, hkrati pa veljata za zmerna politika. Visoka udeležba pa bi pomagala Rohaniju, saj bi si lahko na ta način nabral veliko protestnih glasov.

Volitve se bodo začele ob osmi uri po lokalnem času (5.30 po srednjeevropskem). Na 60.000 voliščih po vsej državi bo lahko svoj glas oddalo dobrih 50 milijonov volivcev.