Ta določajo, da morajo biti uporabniki spletnih stran s piškotki seznanjeni, v nekaterih primerih pa jim mora biti ponujena tudi izbira, ali želijo, da spletna stran na tak način spremlja njihove aktivnosti na spletu. Spletni piškotki (cookies) so majhne tekstovne datoteke, ki se prenesejo na računalnik ob obisku spletne strani. Z njimi si lahko spletne strani zapomnijo določene nastavitve - na primer podatke o uporabnikovem računu ali jezikovne nastavitve.
Vsak piškotek je sestavljen le iz nekaj številk in črk in sam po sebi ne vsebuje osebnih informacij, prebere pa ga lahko le tista spletna stran, ki ga je ustvarila. Nekateri piškotki so lahko aktivni le nekaj minut, spet drugi pa lahko na uporabnikovem računalniku ostanejo tudi več let.
Večina piškotkov je povsem neškodljiva in celo nujna za normalno brskanje po spletu, vendar pa so piškotki lahko uporabljeni na načine, ki pomenijo poseg v posameznikovo zasebnost.
Med slednje spadajo ti. drugi piškotki, ki pogosto izvirajo s strani oglaševalcev ali pa se uporabljajo za merjenje obiskanosti spletne strani, opozarjajo pri informacijskem pooblaščencu. Sem spadajo tudi analitična orodja, kot so Google Analytics, in pa slovenska raziskava Merjenje obiskanosti spletnih strani (MOSS).
V skladu z novim zakonom o elektronskih komunikacijah, ki je začel veljati v začetku leta, morajo biti uporabniki spletnih strani od 15. junija dalje s piškotki seznanjeni, v nekaterih primerih - med drugim tudi v zgornjih dveh - pa mora spletna stran od njih pridobiti tudi privolitev preden lahko spletna stran spremlja njihove aktivnosti na spletu.
Kot so sporočili iz MOSS, bodo spletne strani, ki uporabljajo njihovo analitiko, od uporabnikov privolitev pridobile na osnovi "vedenjske odločitve".
Pri MOSS verjamejo, da je takšna rešitev v skladu z zakonodajo. "Ne samo zaradi tega, ker to kaže poslovna praksa v drugih državah in ker je večina držav v EU že prešla na tak ali podoben sistem, ampak tudi zato, ker zadovoljuje osnovnim ciljem zakonodaje in vzpostavlja transparentnost ter zagotavlja možnost upravljanja z zasebnimi podatki na teh spletiščih," meni Savin.
Za nadzor nad novimi pravili je sicer pristojen informacijski pooblaščenec. Ob tem glede sankcij informacijska pooblaščenka Nataša Pirc Musar pojasnjuje, da lahko pooblaščenec kot prekrškovni organ izreče le globo v najnižjem predpisanem znesku, višje pa lahko odredi le sodišče.
V primeru kršitve zakon določa najnižjo globo 1000 evrov, če gre za srednje ali veliko podjetje, in najnižjo globo 300 evrov, če gre za manjše podjetje, samostojnega podjetnika ali posameznika z dejavnostjo.
Več računalniških podjetij sicer že nekaj časa ponuja različne tehnične rešitve v povezavi z novimi pravili o uporabi piškotkov. Pirc Musarjeva ob tem opozarja, da je med njimi najti tudi ponudnike, ki želijo uvedbo novih pravil na področju spletnih piškotkov izkoristiti za "zastraševanje manjših upravljavcev spletnih strani in s tem poskrbeti za lastno korist".
Pooblaščenec je na spletu objavil tudi smernice in odgovore na najpogostejša vprašanja, ki so dostopna na: https://www.ip-rs.si/novice/detajl/pozor-pri-zunanjih-ponudnikih-resitev-za-piskotke/
