Kongresniki so medtem v torek izražali presenečenje nad obsegom programov, Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) pa je vložila tožbo z zahtevo, naj se to preneha.
Anketa CBS ugotavlja, da je 60 odstotkov Američanov proti temu, da vlada v imenu vojne proti terorizmu zbira podatke o njihovih telefonskih klicih ali komunikacijah po internetu, obenem pa jih prav tako 60 odstotkov pravi, da jih zbiranje podatkov ne skrbi pretirano.
Tri odstotke manj jih meni, da razkritje obstoja programov ne bo negativno vplivalo na preprečitev bodočih terorističnih napadov, kot to trdijo vodilni ameriški obveščevalci in politiki.
Okrog tri četrt Američanov meni, da je prav, da vlada zbira podatke o tistih, ki so osumljeni terorizma, prav toliko jih tudi podpira nadzor spletnih komunikacij v tujini.
Skoraj polovica jih meni, da je vlada našla pravo ravnotežje med varnostjo in varovanjem zasebnosti, 36 odstotkov jih meni, da je šla vlada predaleč, 13 odstotkov pa, da ni šla dovolj daleč.
Ameriški obveščevalci so v torek na izrednem srečanju seznanili kongresnike s programi, ki jih je časopisoma Guardian in Washington Post posredoval nekdanji uslužbenec Cie in pogodbenik Agencije za nacionalno varnost (NSA) Edward Snowden.
ACLU pa je na sodišču v New Yorku vložila tožbo z zahtevo, da se vladi prepove nadaljevanje izvajanja programov in da se uničijo vsi doslej zbrani podatki. ACLU toži kot stranka telekomunikacijskega podjetja Verizon.
Britanski časnik Guardian je objavil kopijo naloga sodnika posebnega sodišča za nadzor nad tujimi obveščevalci Fisa, ki Verizonu ukazuje, da NSA posreduje podatke o telefonskih klicih Američanov. Podobno so morala verjetno početi tudi druga telekomunikacijska podjetja.
Guardian je skupaj z Washington Postom objavil tudi informacijo, da NSA od računalniških podjetij dobiva podatke o uporabnikih interneta. Podjetjem je zdaj nerodno in Google zahteva, da mu vlada dovoli objaviti podatke o tem, katere informacije je predal ali zavrnil, ker bo s tem dokazal, da ni slepo sledil ukazom na račun zasebnosti strank.
V kongresu pa je v torek vladala zmeda. Nekateri izvoljeni predstavniki ljudstva so trdili, da se jim ni niti sanjalo, da NSA zbira podatke o milijonih ljudi, nekateri pa so priznali, da pač niso bili dovolj pozorni, ko so jih obveščevalci seznanjali s programi.
Demokratski senator iz Oregona Ron Wyden je spet kritiziral nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti Jamesa Clapperja, ki mu je marca zanikal, da bi NSA zbirala podatke o milijonih Američanov. Zdaj zahteva nova zaslišanja obveščevalcev in skupaj z nekaterimi kolegi predlaga zakon, ki bo odredil objavo utemeljitev za izdajo nalogov za nadzor.
Večina kongresnikov pa se je spravila na Snowdena, ki je 20. maja s Havajev pobegnil v Hongkong, kjer je zdaj izginil v neznano.
Predsednik predstavniškega doma kongresa, republikanec John Boehner iz Ohia, ga je že označil za izdajalca.
Snowden je Guardianu in Washington Postu dovolil razkritje identitete, čeprav se je zavedal vseh posledic. V ZDA ga bodo preganjali in ga skušali obsoditi na dolgoletno zaporno kazen, podobno kot to počnejo z vojakom Bradleyjem Manningom, ki je predal na tisoče zaupnih dokumentov spletni strani WikiLeaks.
V torek je Snowden tudi uradno ostal brez službe, saj so ga pri svetovalnem podjetju Booz Allen Hamilton, ki za vlado opravlja vohunske dejavnosti in preko katerega je dobil dostop do zaupnih informacij, zaradi katerih več ni želel živeti v državi, kot so ZDA, odpustili.
