Novice Svet24

Kopičenje zasebnih podatkov o ljudeh vzbuja skrbi v Evropi in ameriški predsednik Barack Obama bo moral o tem že kmalu govoriti v Berlinu. Evropski sogovorniki bodo o razkritih programih zbiranja telefonskih podatkov in nadzoru interneta spraševali ameriške kolege na ministrskem srečanju v Dublinu konec tega tedna. Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Angele Merkel, Steffen Seibert je napovedal, da bo o tem govora tudi med Obamovim obiskom Berlina 18. junija, britanski zunanji minister William Hague pa je moral v parlamentu zanikati, da njegova vlada zlorablja podatke, ki jih zbirajo Američani.

Tiskovni predstavnik Bele hiše Jay Carney je v ponedeljek na novinarski konferenci uprizoril pravi slalom, ko se je izmikal jasnim odgovorom na vprašanja o programih in o usodi 29-letnega Edwarda Snowdena, ki je predal zaupne informacije časopisoma Guardian in Washington Post. Dejal je, da Obama podpira javno debato o tem, obenem pa ni znal odgovoriti, kako naj bi se debata sicer začela brez uhajanja informacij o programih v javnost.

Predsedniški kandidat Barack Obama je leta 2007 in 2008 nasprotoval podobnim postopkom administracije Georgea Busha mlajšega, predsednik Barack Obama pa jih je celo razširil. Carney je novinarje spomnil, da Obama vodi nadzor z nadzorom sodišč in kongresa, želi zapreti Guantanamo in je prepovedal mučenje.

Mnenja politikov so deljena, čeprav si le redki upajo braniti Snowdena, ki je v ponedeljek izginil v Hongkongu, kamor se je zatekel že maja, ko je predajal informacije medijem. Zaveda se, da ga njegovi nekdanji kolegi že iščejo. Ameriška vlada bo kmalu sprožila postopek za izročitev, doma pa ga čaka sojenje in obsodba na dolgoletno zaporno kazen zaradi izdaje državnih skrivnosti.

"Vsakdo, ki izdaja zaupne podatke, mora biti kaznovan," je dejal republikanski predsednik odbora za obveščevalne zadeve v predstavniškem domu kongresa Mike Rogers iz Kalifornije. Demokratska predsednica sorodnega senatnega odbora prav tako iz Kalifornije Dianne Feinstein je Snowdena imenovala za izdajalca.

Ker je sedaj na oblasti Obama, si nekaj republikancev upa milo kritizirati obseg nadzora nad ameriškimi državljani, čeprav nihče noče, da ga obtožijo mehkobe do terorizma. Kongresnik Luke Messer iz Indiane je dejal, da je morda obseg danes tako daleč od 11. septembra 2001 malce prevelik.

Nacionalni direktor za obveščevalne dejavnosti James Clapper je dejal, da uhajanja informacij krši sveto zaupanje v ZDA. Novinar Guardiana Glenn Greenwald mu je preko twitterja odgovoril, naj melodramo prihrani za prihajajoče zgodbe. To pomeni verjetno, da je Snowden posredoval še kaj več kot le sodni nalog o nadzoru strank podjetja Verizon in shemo nadzora nad internetom.

Snowdenu v bran se je postavil nekdanji kongresnik iz Teksasa, republikanec Ron Paul, ki pravi, da morajo biti hvaležni za takšne ljudi, ki razkrivajo nečednosti vlade. Demokratski kongresnik iz Kalifornije Adan Schiff pa je povedal, da ljudje nimajo veliko zaupanja v vlado, za kar imajo dobre razloge.

Prišlo je tudi že do prvih tožb. Ameriška zveza za državljanske svoboščine (ACLU) je skupaj s pravno fakulteto univerze Yale vložila tožbeno zahtevo za objavo informacij o tem, kako vlada upravičuje svoje zahteve za nadzor. Odvetnik Larry Klayman pa toži vlado zaradi škode po nepooblaščenem zbiranju podatkov milijonov ljudi.

Razvnela se je tudi razprava o zunanjih pogodbenih sodelavcih, kot je bil Snowden, in podjetjih, ki jih zaposlujejo. V Snowdenovem primeru je bilo to "svetovalno" podjetje Booz Allen Hamilton, ki je nekdanjemu vojaku brez srednješolske diplome plačevalo 200.000 dolarjev na leto.

Urad nacionalnega direktorja za obveščevalne dejavnosti ima podatke, da je imelo lani v ZDA 4,9 milijona ljudi dostop do zaupnih podatkov, od tega jih je bilo 1,1 milijona zaposlenih v zasebnih podjetjih. Lani je imelo dostop do strogo zaupnih podatkov skoraj pol milijona zunanjih sodelavcev vlade.

Kako je lahko terorizem za nekoga tudi dober, priča podatek, da je podjetje Booz Allen z 25.000 zaposlenimi lani ustvarilo 5,9 milijarde dolarjev prihodkov in celo 240 milijonov dolarjev dobička, čeprav 98 odstotkov denarja dobi iz proračuna. Eden od nekdanjih direktorjev podjetja, ki je v večinski lasti podobne korporacije velikih in mogočnih Carlyle Group, je bil tudi James Clapper.

Snowden je dejal, da je imel na svojem delovnem mestu dostop do dobesedno vseh podatkov o vseh ljudeh v ZDA in nekateri so sedaj malce presenečeni, da imajo mladeniči takšno moč. Podobno kot vojak Bradley Manning, ki je spletni strani WikiLeaks predal več sto tisoč zaupnih dokumentov in mu sedaj sodijo pred vojaškim sodiščem. V ponedeljek se je začel drugi teden sodnega procesa v oporišču Fort Mead.

Snowden, ki je nekoč delal tudi za obveščevalno agencijo Cia, se je na posredovanje informacij skrbneje pripravil kot Manning, vendar pa boljšega načrta za življenje po tem, kot je bil pobeg v Hongkong, ni imel. Brez podpore ni, saj se pod spletno peticijo Obami, da ga pomilosti še preden se je sploh začel postopek proti njemu, v ponedeljek že podpisalo okoli 30.000 ljudi. Na Facebooku tudi zbirajo denar za njegove odvetniške stroške.

Kopičenje njihovih zasebnih podatkov sicer Američane večinoma ne skrbi. Anketa centra Pew kaže, da jih 56 odstotkov s tem nima nobenih težav. Manj težav imajo demokrati, medtem ko so jih imeli v Bushevih časov manj republikanci.