Avtor opere Tristan in Izolda, ki jo nekateri smatrajo za začetek moderne opere, pa je poznan še po svoji temnejši plati - antisemitizmu.
Wagner je bil v osnovni usmeritvi romantik, odprl pa je poti k novi glasbi in atonalnosti. Vpliv Wagnerjeve glasbe je po besedah izrednega profesorja na ljubljanski Akademiji za glasbo Jerneja Weissa silovit tudi na drugih področjih umetnosti.
V letošnjem letu, ki so ga poimenovali tudi Wagnerjevo leto, po vsem svetu z različnimi prireditvami obeležujejo okrogli jubilej. Tako bodo žarometi še posebej usmerjeni v vsakoletni festival v Bayreuthu, kjer je skladatelj za svoja dela ob pomoči Ludvika II. Bavarskega zgradil svojo operno hišo.
Pod vodstvom skladateljevih pravnukinj Katharine Wagner in Eve Wagner Pasquier, ki sta vodenje prevzeli leta 2008, bo festival med 25. julijem in 28. avgustom ponudil nastope številnih svetovnih orkestrov, denimo bamberških simfonikov pod vodstvom Jonathana Notta ali dresdenske državne kapele pod taktirko dirigenta Christiana Thielemanna. V največji meri bo festival zaznamovala nova postavitev Wagnerjeve tetralogije Nibelunški prstan pod taktirko Franka Castorfa.
Poleg vsakoletnega festivala v Wagnerjevem priljubljenem Bavarskem mestecu v jubilejnem letu potekata tudi skladatelju posvečena festival ter konferenca v njegovem rojstnem mestu Leipzigu. V torek so v tem vzhodnonemškem odprli tudi nov muzej, posvečen skladateljevi mladosti.
Ob jubilejnem letu so na svoj račun prišli tudi slovenski oboževalci nemškega skladatelja, saj s v Cankarjevem domu pripravili cikel desetih predavanj, naslovljen Wagnerjevi skriti svetovi, 18. januarja pa so v koprodukciji Cankarjevega doma in SNG Opera in balet Ljubljana v Gallusovi dvorani prvič po 30 letih na oder postavili Wagnerjevo opero Leteči Holandec.
Wagner je umrl 13. februarja leta 1883 v Benetkah, vendar so ga na njegovo željo pokopali v Bayreuthu, kamor se je preselil leta 1872.
