V prejšnji, februarski napovedi je komisija Sloveniji za letos napovedala dveodstotni padec bruto domačega proizvoda (BDP) in 5,1-odstotni javnofinančni primanjkljaj. Država bi sicer morala letos primanjkljaj znižati pod tri odstotke BDP, sicer ji v skrajnem primeru grozi finančna kazen.
Komisija je februarja tudi ocenila, da Slovenija cilja za odpravo presežnega primanjkljaja letos zelo verjetno ne bo dosegla, in državo opozorila na nujnost reform. V Bruslju so tudi že večkrat nakazali, da si lahko nekatere države letos obetajo podaljšanje roka za odpravo presežnih primanjkljajev.
Zanimivosti
Priložnost: V štirih dneh brezplačno do hipno diplome - delavnica, ki vas bo navdušila!
Februarska napoved komisije je še pokazala, da so se obeti za okrevanje evropskega gospodarstva poslabšali. Po zimski napovedi bi območje evra letos beležilo 0,3-odstotni padec BDP, celotna EU pa 0,1-odstotno rast, prihodnje leto pa bi območje evra 1,4-odstotno rast, EU pa 1,6-odstotno rast.
Od konca lanskega leta sicer velja nov sistem gospodarskih napovedi. Do lanske jeseni je komisija objavljala štiri napovedi na leto: maja in novembra celoviti, februarja in septembra pa delni. Po novem pa objavlja tri celovite gospodarske napovedi na leto - spomladansko, jesensko in zimsko.
Na podlagi spomladanske gospodarske napovedi ter nacionalnih reformnih in proračunskih načrtov bo komisija konec meseca ocenila vse članice ter jim priporočila, kako naj ukrepajo. Takrat bo tudi sprejela odločitve o postopkih zaradi presežnega primanjkljaja in presežnih makroekonomskih neravnovesij.
