Potrdil je, da je bil za svoje nastope za HDZ plačan na podlagi pogodb, ki so bile predstavljene na sodišču. Kovač je prišel na sodišče, potem ko se je pred tem dvakrat izognil pričanju. Poudaril je, da se je odločil peti za HDZ, ker je bil njegov pokojni sin član te nekdaj vladajoče hrvaške stranke od leta 1990.
Povedal je tudi, da so bili njegovi nastopi plačani, prav tako dnevnice, spanje in spremljevalni orkester ter da je pogodbo podpisal nekdanji glavni tajnik HDZ Ivan Jarnjak. Zanikal je, da bi dobil dodatni denar od nekdanjega glavnega blagajnika HDZ in šefa hrvaške carine Mladena Barišića, kot trdi tožilstvo.
Dodal je, da je Barišića sicer poznal preko nekdanjega hrvaškega premiera in predsednika HDZ Iva Sanaderja ter da je bil Barišić "največji Sanaderjev hlapec".
Ko je zapuščal sodišče, pa se je Kovač obrnil proti prvoobtoženemu Sanaderju in ga vprašal: "Ali si zadovoljen, predsednik?".
Pričevanje enega izmed največjih hrvaških glasbenih zvezdnikov je bilo zmedeno, njegovo fizično zdravstveno stanje pa očitno ni najboljše, so ocenili hrvaški mediji.
Hrvaški mediji so poročali, da je Kovač za svoje nastope v predvolilni kampanji HDZ prejel od Barišića med 80.000 in 100.000 evrov, ki so izvirali iz črnih skladov stranke.
Danes je pričal tudi Sanaderjev duhovnik, Slaven Milanović Litre, ki je zanikal, da bi se s Sanaderjem pogovarjala o izplačilu pol milijona evrov kontroverznemu pevcu Marku Perkoviću Thompsonu, da med predvolilno kampanjo leta 2007 ne bi pel za konkurenčne skrajne desničarske stranke.
Sprejemanje kakršnegakoli denarja od Barišića sta danes zanikala tudi predsednik HDZ 1990 iz BiH Božo Ljubić in njegov namestnik Martin Raguž.
Hrvaški mediji ugibajo, da je razsodbo v primeru Fimi-media mogoče pričakovati konec avgusta ali v začetku septembra.
Sanader, Barišić in še nekateri, kot tudi HDZ kot pravna oseba, so obtoženi odtujevanja najmanj deset milijonov evrov iz javnih podjetjih in državne uprave preko oglaševalskega podjetja Fimi-media.
Večernji list je danes poročal, da bo Sanader do julija verjetno objavil knjigo o ceni, ki naj bi jo Hrvaška plačala za vstop v Evropsko unijo. To je v skladu z njegovo trditvijo, da je odstopil z vseh političnih položajev 1. julija 2009, ker ni želel popustiti Sloveniji pri reševanju spora o meji. Ljubljana je takrat več mesecev blokirala hrvaška pogajanja z EU zaradi meje v Piranskem zalivu, pogajanja z Zagrebom, v katerih je posredovala EU, pa so bila v slepi ulici.
