S to razstavo se slovenska Narodna galerija prvič predstavlja v tujini v tako velikem obsegu in tako uglednem muzeju. Odprtja se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor.
Pahor si je razstavo skoraj 200 del, od tega 81 slik, 20 skulptur in 36 ilustracij oziroma karikatur, ogledal v spremstvu ministra za kulturo Uroša Grilca in zunanjega ministra Karla Erjavca, ki ga spremljata na dvodnevnem uradnem obisku v francoski prestolnici.
Grilc je ob odprtju razstave, na katerem se je gnetlo obiskovalcev, izpostavil, da se s to razstavo odpira neko novo poglavje in da se je treba zavedati, da je po 18 letih slovenska umetnost prvič v takšnem obsegu prisotna v Parizu. Dejansko je ta razstava po njegovih besedah izjemen uspeh sodelovanja Narodne galerije s Petit Palaisom.
Direktorica Narodne galerije Barbara Jaki pa je poudarila, da "ta razstava v zelo uglednem razstavišču zelo uglednega muzeja in s katalogom v francoščini pomeni, da bo ta del slovenske umetnosti lahko dostopen mednarodni javnosti in da zdaj ne bo več izgovorov, da slovenska umetnost ni vključena v večje preglede likovne umetnosti tega obdobja".
Po besedah kustosa razstave Sylvaina Lecombra v Franciji doslej nihče ni poznal slovenskih impresionistov, tako da jih Francozi šele sedaj začenjajo odkrivati. Tudi sicer Francozi po njegovih navedbah skoraj nič ne vedo o slovenski kulturi. To sicer po Lecombrovih besedah ni nič strašnega za Slovenijo, češ da Francozi niti o kulturi svoje velike sosede Nemčije ne vedo prav veliko.
Da Francozi ne poznajo dobro slovenske kulture, meni tudi v Parizu živeča slovenska pisateljica Brina Svit, ki se je prav tako udeležila odprtja razstave. Še najbolje Francozi po njenih besedah najbrž poznajo arhitekta Jožeta Plečnika. Razstava je po njenih besedah krasna za prepoznavnost Slovenije, sploh zdaj v teh časih, ko se o državi sliši toliko negativnega.
Poleg del slovenskih impresionistov razstava vključuje tudi dela drugih vidnih likovnih umetnikov tistega časa.
Ob kanonično četverico slikarjev - Riharda Jakopiča, Ivana Groharja, Mateja Sternena in Matija Jamo - so v Narodni galeriji že leta 2008 postavili fotografa Avgusta Bertholda, ki je ustvarjal skupaj z njimi. Na razstavo so med drugimi uvrstili njihova najbolj znana dela iz slovenske stalne zbirke Narodne galerije ter umetnine iz nekaterih drugih javnih in zasebnih zbirk.
Umetnine impresionistov spremljajo dela nekaterih njihovih predhodnikov, denimo Ivane Kobilca, Jurija Šubica, Antona Ažbeta ter sodobnikov - kiparjev Alojza Gangla, Ivana Zajca, Frana Bernekerja in Lojzeta Dolinarja.
Med sodobnike sodijo tudi slikarji Peter Žmitek, Ivan Vavpotič, Henrika Šantel, Gvidon Birolla, Maksim Gaspari in karikaturist Hinko Smrekar. Ker so likovni umetniki na prehodu iz 19. v 20. stoletje minulega stoletja ustvarjali v tesni povezavi z literati, so na razstavo uvrstili tudi knjižno opremo njihovih del.
Začetke slovenske filmske ustvarjalnosti so predstavili s tremi kratkimi filmi Karola Grossmana, arhitekturo pa z video posnetki stavb Cirila Metoda Kocha, Maksa Fabianija, Josipa Vancaša in Jožeta Plečnika. Slednjega so v izbor uvrstili z njegovimi dunajskimi projekti, saj se je v Ljubljano vrnil šele leta 1921.
