Priložnosti med drugim vidijo v spremembi smeri gospodarskega razvoja in razmišljanja ljudi, ki morajo prevzeti soodgovornost za ustvarjanje družbene blaginje.
Predstavnik Koordinacijskega odbora kulture Slovenije Igor Koršič je na okrogli mizi Trajnostne akademije Društva Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije ob izidu omenjene knjige vprašanje Kam plovemo spremenil v vprašanje Na čem plovemo. Koršič, ki je sicer tudi eden izmed avtorjev knjige, je prepričan, da smo na Titaniku, ledene gore pa so vsepovsod. A o spremenjeni smeri po njegovih opažanjih govorijo trenutno le profesorji ekonomije, ne pa tudi politiki. "Tudi kapitanka še ni nič spregovorila," je izpostavil.
Poleg Koršiča so med drugim avtorji knjige Kam plovemo? tudi geograf Dušan Plut, predsednik stranke TRS Matjaž Hanžek, publicistka Manca Košir, ekonomist Janez Malačič in politični analitik Igor Pribac. Slednji je dejal, da bolj "plavamo na površini" in pustimo, da nas voda nese.
"Če je moderno reči, da so politiki zanič", Pribac opozarja, da politika kot dejavnost nima alternative. "Je tisto ozko grlo skozi katerega se morajo oblikovati javne odločitve, je način oblikovanja odločitev znotraj političnih skupnosti, ki so skupnosti, ki različno mislijo," je povedal. Prepričan je, da je za to, da bi zlezli s točke, na kateri smo, nujno tudi spoštovanje razlik med skupnostmi.
Po oceni Pluta je človeštvo na pomembnem civilizacijskem razpotju. "Kolonizacijsko obdobje prostora našega planeta, naravnih virov se dejansko izteka in nimamo več prostorov, ki bi jih lahko na novo osvajali," je opozoril. Po njegovem mnenju se mora spremeniti gospodarski razvoj. Izhod iz krize vidi v prehodu v ekologizacijo in socializacijo obstoječega kapitalizma ter v demokratični ekološki socializem. Pri tem pa je Plut poudaril, da je Slovenija v dobrem položaju, predvsem zaradi naravnih virov in možnosti prehranske samooskrbe.
Hanžek je prepričan, da je treba začeti razmišljati o razvoju družbe z drugačnimi cilji. "Tekmovanje v materialnem bogastvu vodi v propad, ki vodi v izključevanje ljudi, ki tega ne zmorejo," je izpostavil. Ni pomemben finančni kapital, ampak tudi okoljski, človeški kapital in socialni kapital, zaupanje in sodelovanje, je prepričan Hanžek.
Koširjeva je ob tem izpostavila slovensko prepirljivost, pomanjkanje domoljubja in politične kulture. Prepričana je, da dokler se ljudje ne bodo znali pogovarjati, namesto le prepirati, se bistvene stvari ne bodo mogle premakniti. "Bodi sprememba, ki jo pričakuješ v svetu," je pozvala. Obenem je pozvala, naj ljudje ne nasedajo individualizmu, in se zavzela za to, da bi prevladalo prepričanje, da so vsi del mreže, da zato vsak sprejme soodgovornost in da pazijo tudi na naravo.
Priložnosti pa potrebuje tudi trg dela. Malačič je namreč ob oceni aktualnega stanja izpostavil predvsem veliko brezposelnost, s katero se politika ni znala prav spopasti.
