Marsikomu se dokumentarec F*uck for Forest, ki prihaja konec tedna na spored bolje založenih kinodvoran po svetu, ne bo zdel ravno vrhunec zabave. Junaki dokumentarca so aktivisti skupine Fuck for Forest (FFF), ki s pornografijo širi svoje zeleno sporočilo. »Kri in sperma, popolna mešanica,« govori tetoviran hipi v filmu in si liže obe roki po tem, ko je pred maloštevilnim občinstvom v neki berlinski kleti pravkar končal spolni odnos. Pripadniki FFF uživajo v izzivanju družbe s seksom in goloto, toda v resnici poskušajo rešiti svet z zbiranjem humanitarnega denarja.
Pornoekologija
Žive 'predstave' FFF so postranska stvar, največ denarja zberejo prek svoje spletne strani, nekaj pa jim ga uspe nabrati tudi na ulicah.
Član gibanja lahko postanete za 12 evrov na mesec, zbran denar pa gre za ohranjanje južnoameriškega deževnega gozda oziroma konkretne ekološke projekte v tamkajšnjih avtohtonih skupnostih.
»Seks pogosto uporabljajo, da nas zapeljejo v nakup popolnoma bedastih stvari in zamisli, zakaj ga torej ne bi uporabljali za dober namen,« pravi soustanovitelj FFF, Norvežan Tommy Hol Ellingsen. »Človeško telo ni nobena grožnja morali in vrednotam sodobne družbe. Razlogi, da uničujemo planet, so bolj povezani z vrednotami, ki so si jih ljudje izmislili,« meni Tommyjeva partnerka Leona Johansson.
Neposredno financiranje ekoloških projektov
Tommy in Leona pravita, da je FFF od ustanovitve pred osmimi leti naredil že veliko koristnega za avtohtona plemena v Južni in Srednji Ameriki. Na leto zberejo približno 100000 evrov, na spletni strani pa podrobno navajajo, kako porabljajo denar – kupujejo zemljo in širijo vrednote permakulture ter tradicionalnega življenjskega sloga v Braziliji, Peruju, Ekvadorju in Kostariki. Sami sicer živijo zelo skromno, oblačijo se v oblačila, ki jih najdejo v smetnjakih, tudi večina njihove hrane izvira od tam.
FFF se izogiba uveljavljeni praksi nevladnih organizacij, ki pridejo pomagat plemenom, polne denarja in upanja, potem pa jim večino denarja poberejo posredniki, ljudje, katerim je pomoč namenjena, pa dobijo le drobiž. Zato se FFF raje posveča majhnim ekološkim projektom, ki jih lahko nadzira, in daje denar neposredno tistim, za katere ga zbira.
Metoda neposrednega financiranja malih projektov je sicer tudi posledica dejstva, da so se vse velike humanitarne organizacije, po tem, ko so ugotovile, kako v FFF zbirajo denar, odrekle sodelovanju. 
Preostri celo za anarhiste
Ob ustanovitvi spletne strani v Oslu sta Tommy in Leona dobila sredstva od norveške vlade, ki je svojo darežljivost kmalu obžalovala, saj sta na festivalu norveške glasbe uprizorila divji seks na odru. Tommyja so zaradi obscenosti postavili pred sodišče, kjer pa se je prav tako demonstrativno slekel do golega. Par se je potem preselil v Berlin, kjer so ju pred tremi leti zaradi golega aktivizma odstranili z anarhističnega kongresa. Predlani sta se v domačem Oslu na praznik Gospodovega vnebohoda v podporo duhovniku, ki so ga kaznovali zaradi pisanja o seksu, med mašo demonstrativno slekla pred oltarjem katedrale.
V teh filmih ni ličil, elektronske kozmetike slike in sfriziranih spolovil, značilnih za pornografsko industrijo. Junaki FFF so navadni ljudje in sami odločajo, kaj želijo početi ter pokazati. Nihče ni plačan za to. »Ves ta amaterizem je nameren,« pravi Leona. »Pornografija obravnava seks kot izdelek, mi pa imamo do tega bolj impulziven odnos. Za nas seks najbolje deluje, ko nanj ne misliš preveč. Ničesar ne uprizarjamo, to sploh ni pornografija, ampak bolj dokumentarec oziroma okoljski program o človekovi spolnosti v sodobnem svetu.«
So pa pri FFF alergični na očitke, da živijo razpuščeno življenje. »To sploh ni res,« pravi Tommy. »Težko je delovati na področju seksualnega zatiranja in ekologije hkrati. Naša mala skupina mora vlagati v projekt veliko dela, hkrati pa smo nenehno podvrženi sumničenju in moramo kar naprej razlagati, kaj pravzaprav počnemo. Ogromno sebe dajemo v to.«
