Kampanja vsako leto postavi v ospredje mlade, ki nesebično vlagajo svoj čas in energijo za dejavnosti, ki izboljšujejo družbo. Raznolike prostovoljne dejavnosti ponujajo mladim možnosti javnega delovanja na različnih področjih.
Po podatkih Eurostata se v Sloveniji kar 36 odstotkov mladih med 15. in 30. letom starosti vključuje v prostovoljne dejavnosti, kar nas postavlja na četrto mesto med državami članicami EU. Kot meni predsednica Mladinskega sveta Slovenije Tea Jarc, smo lahko na te podatke ponosni. Kljub vzpodbudni statistiki pa se področje prostovoljstva mladih sooča s problemi.
Po besedah Jarčeve so ti povezani predvsem z napačnim razumevanjem prostovoljstva, ki se odvija v mladinskem sektorju; nepriznavanjem kompetenc in znanj, ki jih s prostovoljnim delom mladi pridobijo; in, kljub napredku v zadnjih letih, še vedno premajhno podporo države pri prepoznavanju pozitivnih učinkov prostovoljstva mladih.
V Zavodu Voluntariat se ukvarjajo z mednarodno izmenjavo prostovoljcev. Ker je velika večina prostovoljcev, ki se preko njih odpravi v tujino ali gostuje v Sloveniji, prav mladih (80 odstotkov in več), so se po besedah v. d. direktorice zavoda Urške Hartman odločili, da še posebej opozorijo na svetovni dan prostovoljstva in pripravijo nekaj dogodkov.
Danes bodo tako organizirali akcijo z mednarodno udeležbo, s katero bodo prostovoljci pomagali projektu socialnega podjetništva. Akcija bo zajemala čiščenje in urejanje prostora, kjer bo v kratkem zaživela svetovna kuhinja - S(kuhna). Na Fakulteti za farmacijo in Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani bodo v tem tednu potekale predstavitve Zavoda Voluntariat.
Strokovni vodja programa prostovoljstva pri Slovenski filantropij Primož Jamšek opozarja na raziskavo Pedagoškega inštituta iz leta 2004, ki se loteva prostovoljstva mladih. Kot kaže raziskava, se mladi za prostovoljno delo najpogosteje odločijo sami ali pa jih k temu spodbudijo njihovi prijatelji oz. drugi prostovoljci.
Za prostovoljno delo se mladi najpogosteje odločijo zato, ker želijo početi kaj koristnega, preživljati prosti čas z vrstniki ali preveriti poklicno vlogo. Motivacija mladih za prostovoljno delo se spreminja skladno z določenimi zahtevami razvojnega obdobja, v katerem se nahajajo - npr. mlajši mladostniki iščejo socialne izkušnje, starejši pa stremijo za strokovnimi znanji in spretnostmi.
Kot ugotavlja raziskava Pedagoškega inštituta, se organizacije srečujejo s tremi vrstami težav pri prostovoljnem delu: s pomanjkanjem denarja, težavami z motivacijo prostovoljcev in z organizacijskimi težavami. Po Jamškovih besedah se Slovenija sooča tudi s problemom enotne definicije prostovoljstva.
Slovenija zaenkrat še nima temeljite raziskave o številu, razsežnostih in načinih organiziranja prostovoljstva. Vendarle pa raziskava Inštituta RS za socialno varstvo potrjuje širino prostovoljstva: prostovoljci so v slovenskih nevladnih organizacijah v letu 2004 opravili 1,3 milijona ur, kar pomeni, da so opravili obseg dela, ki ustreza 7125 polno zaposlenih delavcev.
Po drugi strani je študija Slovenske filantropije, opravljena v letu 2008, ki je pridobila podatke 54-ih nevladnih organizacij in 39-ih javnih zavodov, evidentirala nekoliko nižje število prostovoljcev, to je nekaj več kot 183.000, ki pa so, po ocenah anketiranih nevladnih organizacij opravili kar za okoli 14,7 milijona prostovoljskih ur.
Vizija razvoja prostovoljskega sektorja v Sloveniji je povezan in finančno okrepljen prostovoljski sektor, ki vodi visoko kvalitetno prostovoljstvo. Kot ob svetovnem dnevu mladih prostovoljcev poudarja Jamšek, mora Slovenija čim prej sprejeti nacionalno strategijo na področju prostovoljstva, ki bo uravnavala potrebe po prostovoljskem delu in morebitne grožnje po zlorabi prostovoljstva.
V Mladinskem svetu Slovenije so februarja objavil natečaj Prostovoljec leta, v okviru katerega bodo izbrali najboljše prostovoljke, prostovoljce, prostovoljski projekt, mladinskega voditelja oz. voditeljico ter mladinski projekt za leto 2012. Zaključna prireditev bo predvidoma junija.
