Sicer pa je po njegovem mnenju slovensko oviranje hrvaških pristopnih pogajanj pripeljalo do dolgoročnega poslabšanja odnosov med Zagrebom in Ljubljano.
Kar zadeva pristopni proces, je po mnenju sogovornika pomembno to, da so se na Hrvaškem zgodile spremembe. "Brez pogajalskega procesa bi to trajalo neskončno dolgo in spremembe ne bi bile izpeljane na takšen način," je dejal Jakovina, sicer tudi član sveta za zunanjo politiko in mednarodne odnose hrvaškega predsednika Iva Josipovića.
Eden od razlogov za rekordno dolga hrvaška pogajanja z EU, ki so formalno potekala slabih šest let, je bilo nerešeno vprašanje pobeglega generala Anteja Gotovine, je spomnil. "To je zagotovo upočasnilo proces. Potem je prišlo do zasičenosti s širitvijo v EU. Tretje, nič manj pomembno vprašanje, pa je bila slovenska blokada," je dejal.
Ta po njegovem prepričanju ni bila koristna za dobrososedske odnose niti za podobo Slovenije. "Menim, da bo imela slovenska blokada več deset let trajajoče posledice za odnose med državama. Slovenija je bila zaradi načina obnašanja v nekaterih točkah pri pristopanju Hrvaške k EU, pred tem tudi k Natu, izpostavljena zelo neugodnemu pritisku iz več evropskih diplomatskih centrov. To slovenski diplomati vedo bolje kot jaz. Tudi če pritiski niso prihajali iz pomembnih centrov, kot je bil Washington v primeru Nata, ali Berlin, se je tudi v manjših državah oblikovala negativna podoba Slovenije," pravi Jakovina.
Kot dodaja, je Ljubljana slab vtis pustila tudi na Hrvaškem. Po njegovem mnenju bodo tudi v primeru napovedanega partnerstva Zagreba in Ljubljane v jugovzhodni Evropi, ko bosta obe državi članici EU, v nekaterih elementih ostali zadržki in strahovi.
"Slovenija se zaveda, da bo njena vloga v regiji po vstopu Hrvaške zmanjšana. Njena ekskluzivnost bo izginila, ne glede na to, kako se bo Hrvaška obnašala do tega območja. Za Hrvaško ni jezikovnih ovir, bolje pozna regijo in ima drugačne vezi s svojimi sosednimi državami," je prepričan sogovornik.
Hrvaška se je zavezala, da sosednjih držav, ki si želijo članstva v EU, na tej poti ne bo ovirala zaradi nerešenih dvostranskih vprašanj. To, da je bila prisiljena sprejeti zakonsko rešitev, s katero zagotavlja, da se ne bo obnašala do sosedov, kot se je Slovenija do nje, po besedah Jakovine kaže, "v kakšni meri je slovensko obnašanje vznemirilo nekatere evropske kroge".
Po njegovem mnenju Hrvaška ne bo mogla uveljaviti podobnih ukrepov do drugih držav na poti v EU, čeprav bodo verjetno nekateri kljub zagotovilom to poskušali storiti. "Ali se bo to tudi zgodilo, je odvisno od administracije, ki bo na oblasti v Zagrebu v določenem času. Lahko se strinjam, da bo možna tudi takšna oblika pritiska, ki pa ne bo primerljiva s pritiskom Ljubljane na Zagreb," je dejal Jakovina.
Kar zadeva izpolnjevanje pogojev za članstvo, je kot najzahtevnejše izpostavil pravosodje, "v katerem so bili doseženi tudi najskromnejši rezultati".
"Hrvaško pravosodje je daleč od tega, da bi bilo idealno organizirano. Na drugi strani bi lahko zahteva po popolni uresničitvi reform od katere od držav pred vstopom v EU pomenila, da bi pogajanja potekala tudi več desetletij. To je proces. Tudi na Poljskem pravosodje ni izpopolnjeno, tega niso uspeli doseči niti v Vzhodni Nemčiji, čeprav so imeli vse mehanizme in kadre iz Zahodne Nemčije," je dejal.
"Hrvaška je nedvomno postala boljši kraj za življenje. Postala je normalnejša država. Imela je tudi kontinuiteto na poti v EU, ne glede na spremembe v vrhu. Kar je začela vlada Ivice Račana, sta nadaljevali vladi Iva Sanaderja in Jadranke Kosor, sklenila pa bo vlada Zorana Milanovića," je prepričan Jakovina.
Pričakovanja hrvaških državljanov od članstva v EU so različna. "Nekateri menijo, da ni druge alternative ter da je članstvo boljše. Menim celo, da so desničarski mediji odigrali pomembno vlogo, da je bil referendum uspešnejši, ker so objavljali zgodbe, da se bo Hrvaška z vstopom v EU poslovila od Balkana. Osebno mi je pomembna struktura, saj bo Hrvaška v družbi, kjer bodo veljala določena pravila. Ne glede na to, koliko so vlade držav članic samostojne, obstaja možnost nadzora določenih potez, kar je nekaj novega. Kot tudi pritisk, ki bo oblasti vodil v določene reforme ali oblike obnašanja, za katere bi bilo vprašljivo, ali bi se sicer sploh zgodili."
Hrvaška vlada napoveduje, da bo do leta 2015 pripravljena na vzpostavitev schengenskega režima, omenja tudi uvedbo evra. Po mnenju Jakovine bi se bilo koristneje osredotočiti na uvajanje evra kot na schengen. Pri tem je opozoril na stroške za varovanje tako dolge meje, kot je med Hrvaško in BiH, za katere ni prepričan, da jih bo lahko Hrvaška sama pokrila.
