Najpomembnejša razlika v primerjavi s prvotnim dogovorom je, da so sedaj zavarovane vse vloge do 100.000 evrov. Z zadovoljstvom naznanjam, da je dosežen nov dogovor, pot do njega je bila težka, je povedal šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem. Dogovor, dosežen danes, bi lahko bil po njegovih besedah sklenjen že v prvo, a ni bil, ker ni bilo političnega soglasja za to. Tako imamo sedaj "boljšo rešitev v slabših okoliščinah", je pristavil.
Tokratna rešitev je po besedah šefa evroskupine boljša zato, ker je osredotočena na najbolj pereče probleme na otoku, ki so nakopičeni v dveh največjih ciprskih bankah. Predvideva namreč zaprtje najbolj problematične, druge največje ciprske banke Laiki, ki je "ni mogoče rešiti", in prestrukturiranje največje banke, Bank of Cyprus.
Banko Laiki bodo razgradili takoj, na "dobro" in "slabo" banko. Zavarovane vloge, torej vloge do 100.000 evrov, bodo prenesli v Bank of Cyprus. Delničarji, imetniki obveznic in nezavarovani vlagatelji v Laiki pa bodo izgubili vse. Ta rešitev bo po Dijsselbloemovih besedah prinesla 4,2 milijarde evrov.
Tudi veliki varčevalci, imetniki obveznic in delničarji v Bank of Cyprus bodo utrpeli izgube, a za zdaj ni jasno, kolikšne. To bodo ciprske oblasti in trojka dorekli v prihodnjih tednih. A pomembno je, da mora imeti banka devet odstotkov kapitala, je pojasnil Dijsselbloem.
"Rešitev je salomonska. Denar ne bo šel za reševanje bank in obseg ciprskega bančnega sektorja bo prepolovljen na povprečje glede na BDP," so dogovor opisali viri v Bruslju.
Do deset milijard evrov pomoči namreč Ciper ne bo mogel porabiti za dokapitalizacijo bank. Izjemno velik ciprski bančni sektor, ki je, upoštevaje le banke na otoku, več kot petkrat večji od državnega bruto domačega proizvoda, bo moral do leta 2018 doseči povprečno velikost v EU.
"Imamo dogovor, ki je v interesu Ciprčanov in EU," je ob odhodu dejal ciprski predsednik Nikos Anastasiades. Eden ključnih elementov dogovora je sicer to, da ni potrebna njegova potrditev v ciprskem parlamentu, po navedbah Dijsselbloema zato, ker ne vključuje več spornega davka na bančne vloge.
Evroskupina pričakuje, da bodo ciprske oblasti in trojka krovni dokument o programu pomoči, memorandum o soglasju, dorekle v začetku aprila.
Šefica Mednarodnega denarnega sklada (IMF) Christine Lagarde je ocenila, da je to "najboljši možni dogovor" v danih okoliščinah ter izpostavila tri vidike: program je osredotočen na reševanje problemov v dveh največjih bankah, breme je porazdeljeno med Evropejce in Ciprčane ter na ciprski strani med davkoplačevalce in nezavarovane varčevalce v omenjenih dveh bankah.
To bo po njenih besedah zagotovilo "trajno in trdno" rešitev oziroma to, da bo ciprski dolg do leta 2020 omejen na okoli 100 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), za kar si je IMF vseskozi prizadeval.
Lagardova je tudi povedala, da bo izvršnemu odboru IMF priporočila sodelovanje pri pomoči Cipru, a o številki ni želela govoriti.
Evropski komisar za denarne in gospodarske zadeve Olli Rehn je ponovil, da "optimalne rešitve" več niso bile možne, le "težke izbire", a zatrdil, da bo Evropa Cipru stala ob strani. Komisija bo vzpostavila tudi posebno delovno skupino, ki bo ciprskim oblastem nudila tehnično pomoč pri izvajanju programa.
Pomoč Cipru bo prvič črpana zgolj iz stalnega reševalnega mehanizma ESM. Šef ESM Klaus Regling je danes pojasnil, da bo Ciper prvi obrok pomoči, če bo seveda šlo vse po načrtih, dobil v začetku maja.
Ciper je moral sicer zaradi zaostrovanja razmer in večanja negotovosti v minulih dneh sprejeti izredne ukrepe za preprečitev odliva kapitala ob ponovnem odprtju že dober teden zaprtih bank. Ti ukrepi morajo biti začasni, proporcionalni in nediskriminacijski, opozarja evroskupina.
Kdaj bodo ciprske banke spet odprle svoja vrata, danes niso znali povedati. Evropskupina je pozvala k hitremu odprtju, a datum ni določen, več bo znano tekom današnjega dne.
S kriznih sestankov, ki so z nedelje na danes potekali v Bruslju, so sicer pricurljale informacije o grožnji ciprskega predsednika z odstopom ter o trenjih med Evropsko komisijo in IMF.
"Pogovori so bili težki in intenzivni, a dosegli smo dogovor, ki ga podpirajo vse institucije in ciprske oblasti," je te govorice komentiral Dijsselbloem.
Rehn pa je v povezavi z odnosi z IMF dejal, da so "prijateljski", a da se njegova žena pritožuje, češ da preživi več časa s Christine kot z njo.
Lagardova pa je dejala, da so "morda bila tu in tam kakšna trenja", ter dodala, da ima s svojim možem podoben problem kot Olli Rehn z njegovo ženo.
Krizni sestanki v Bruslju so potekali pod težo ultimata Evropske centralne banke, ki je zagrozila, da bo brez dogovora o programu pomoči za Ciper izredna likvidnostna pomoč, ki je problematični banki ohranjala pri življenju, na voljo le še do ponedeljka.
Šef evroskupine je danes pojasnil, da bodo ta izredna posojila sedaj še naprej na voljo vsem ciprskim bankam, razen Laiki, ki bo pač propadla.
Laiki je prejela devet milijard evrov takšnih izrednih posojil, ki jih bodo sedaj prenesli na Bank of Cyprus, ki je sama prejela milijardo evrov te izredne likvidnostne pomoči.
Gre za nujno likvidnostno pomoč ali likvidnostno posojilo v skrajni sili (v angleščini emergency liquidity assistance ali ELA), ki jo lahko "v izjemnih okoliščinah" nacionalne centralne banke zagotovijo komercialnim bankam v težavah, če ukrep potrdi ECB.
Še vedno naj bi Cipru pomagala tudi Rusija, a Evropa se z Rusi po Dijsselbloemovih navedbah pogovarja le o podaljšanju ročnosti in znižanju obrestnih mer za obstoječe posojilo v višini 2,5 milijarde evrov, ki zapade leta 2016.
Na vprašanje, kaj bodo na današnji dogovor rekli Rusi, ko se zbudijo, je Rehn med novinarsko konferenco pred približno eno uro odgovoril le, da so se Rusi že zbudili, saj je v Moskvi že jutro.
