Častno razsodišče je sklenilo, da Kosorjeva ni bila dejavna članica stranke, ker ni sodelovala niti na sejah predsedstva stranke niti zagrebške organizacije stranke. Kosorjeva je sodišče zapustila pred sprejetjem odločitve. Novinarjem je potrdila, da je imela vrsto ugovorov zaradi številnih kršitev statuta v postopku proti njej. Častno razsodišče je zavrnilo vse njene ugovore in sprejelo nepravnomočno odločitev. Kosorjeva ima pravico do pritožbe.
Povod za prijavo Kosorjeve častnemu razsodišču naj bi bil njen pogovor za Globus prejšnji teden. Med drugim je kritizirala Karamarkovo vodenje stranke ter dejala, da "ne bo tiho", kar naj bi si želel vrh stranke. Kosorjeva je vstopila v HDZ sredi 90. let prejšnjega stoletja na povabilo takratnega hrvaškega predsednika Franja Tuđmana. Bila je poslanka HDZ, ministrica in podpredsednica vlade v času premiera Iva Sanaderja, ki jo je imenoval za svojo naslednico po nepričakovanem odstopu leta 2009. Nato je Kosorjeva vodila hrvaško vlado do poraza na parlamentarnih volitvah decembra 2011, položaj predsednice HDZ pa je izgubila na strankarskih volitvah maja lani.
V HDZ so se v preteklosti že soočili z odhodom nezadovoljnih članov, ki so oblikovali nove stranke, kot so bili Hrvaški neodvisni demokrati (HND), Demokratski center (DC) ali Hrvaški blok (HB). Večji uspeh med volivci je zabeležila zgolj Hrvaška demokratska zveza Slavonije in Baranje (HDSSB), ki jo je ustanovil obsojenec za vojne zločine Branimir Glavaš.
