Pentagon je medtem objavil nekaj dokumentov o predsodnem postopku. Ameriški mediji in druge organizacije so se pritoževali, da vojska pretirava s skrivanjem podrobnosti predsodnega postopka proti Manningu in skriva tudi dokumente, ki bi morali biti javno dostopni.
V sredo so nato objavili okoli 80 od 500 dokumentov, ki zadevajo dosedanje odločitve vojaške sodnice Denise Lind. V dokumentih ni ničesar takega, kar ne bi bilo znano.
Lindova je v sredo zavrnila zahtevo obrambe, naj razsodi, da so bili dokumenti, ki jih je Manning domnevno objavil, nepravilno označeni kot strogo zaupni.
Njena.si
Mestni utrip že 20. leto spremlja ikonična Rotarijska ura na križišču Ajdovščina
Manninga so aretirali leta 2010 v Iraku, kjer je delal kot vojaški obveščevalec. Z vladnih računalnikov naj bi snel na tisoče dokumentov o iraški in afganistanski vojni ter diplomatske depeše State Departmenta, ki so našli svojo pot do spletne strani Julliana Assanga WikiLeaks.
Manning je obtožen, da je z objavo dokumentov pomagal sovražniku. Zaradi tega mu grozi dosmrtni zapor.
Na sojenju, katerega začetek še ni določen, naj bi pričal tudi pripadnik posebnih enot Seals, ki je bil vpleten v operacijo proti Osami bin Ladnu.
Povedal naj bi, kako je objava dokumentov vplivala na operacijo, ki se je končala v pakistanskem Abotabadu pred dvema letoma s smrtjo voditelja teroristične mreže Al Kaida.
